Novi domovi – na čigav račun?

24. aprila 2012, je na Ministrstvu za zdravje potekala arbitraža o spornih vprašanjih povezanih z Aneksom 1 k Splošnem dogovoru za zdravstveno dejavnost za leto 2012. Najbolj pomembno sporno vprašanje, ki ga je Skupnost izpostavila, se seveda nanaša na financiranje zdravstvene nege v domovih, ki so dejansko že pričeli z delovanjem, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pa še vedno ni sklenila pogodbe z njimi. To sta domova DEOS, d.d., PE Center starejših Notranje Gorice in družbe Comett domovi, d.o.o., Dom Viharnik Kranjska Gora, od katerih je prvi pričel z delom že decembra lansko leto, Dom Viharnik pa letošnjega aprila.

Tudi tokrat ob nasprotovanju predstavnikov ZZZS soglasje ni bilo doseženo (kljub temu, da se z našo obrazložitvijo strinjajo), zato omenjena domova še vedno nimata možnosti ZZZS zaračunati stroške zdravstvene nege za svoje stanovalce. Na seji so predstavniki Skupnosti ponovno opozorili, da gre za grobo kršitev pogodbe med Republiko Slovenijo in izvajalci institucionalnega varstva, ki imajo veljavno koncesijsko pogodbo za izvajanje dejavnosti v javni mreži, na podlagi te pogodbe pa so tudi vložili več milijonov v izgradnjo domov. Problem, na katerega Skupnost opozarja že dlje časa ni zgolj pravne narave in nanj ne moremo gledati kot na enega od pogojev, ki zgolj vplivajo na izvajanje dejavnosti, ampak je za te domove ključnega pomena – ti prihodki predstavljajo približno 35 % vseh prihodkov, kar pomeni, da je realno možno, da bodo omenjeni izvajalci z novozgrajenimi objekti postavljeni pred dejstvo, da bodo morali zapreti svoja vrata, saj drugega vira financiranja nege enostavno ni. Zaračunavanje storitev zdravstvene nege stanovalcem, ki so tudi zdravstveni zavarovanci, sistemsko enostavno ni možno drugače, saj že iz zakonodaje zdravstvenega področja in pravil zdravstvenega zavarovanja izhaja, da so storitve zdravstvene nege pravica, ki mora biti pokrita iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

V Skupnosti opozarjamo vse pristojne, strokovno in tudi širšo javnost, da je nedopustno, da se zaradi varčevanja, ki nam je vsem razumljivo in ga tudi na našem področju podpiramo ter tudi zelo dobro občutimo, dovoli grobo kršenje osnovnih pravnih in poslovnih načel, predvsem pa se kršijo pravice državljanov, ki vplačujejo v javno blagajno. Velika razlika je med urejenim uveljavljanjem ukrepov varčevanja in pa prosto presojo financerja o tem, kaj bo plačal in kaj ne, saj se s tem javna blagajna in odgovorna ministrstva postavljajo na stran tistih početij, ki jih prav oni vsaj deklarativno zavzeto preganjajo – kršenje pravnih norm, plačilno nedisciplino in kršenje pravic državljanov.

1 komentar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.