Delavnice se je udeležilo preko dvajset stanovalcev in stanovalk, ki so najprej zvedavo opazovali praktičnega in prijaznega g. Gusteka, ki je sicer zaposlen v Muzeju na prostem Rogatec, potem pa veselo pristopili k delu. Gabrov les smo zvrtali, naredili zarezo, prilepili košček lesa še ob ustnik in piiiiiisk.
Kako smo se nasmejali, ko so nekateri tekmovali med sabo, kateri bo močneje in dlje časa zadržal pisk. Dobra dihalna vaja za povečevanje pljučne kapacitete, prav zares. Dihamo večinoma vsi preplitko in s preveliko frekvenco. Kako že pravijo Indijci? Vsak človek ima določeno število vdihov, zato se moramo truditi, da jih prehitro ne iztrošimo. Dihati moramo počasi in globoko.
Ob izdelovanju ljudskega glasbila nam je prišlo na misel še nekaj dobronamernih hudomušnih domislic, kot, če bi na tole piščalko zapiskali na cesti, bi zaustavili ves promet; g. Tonček pa je predlagal, da bi s piskom na piščal lahko vsako jutro zbudil sostanovalce in bi mu piščal služila kot skupinska budilka. Les je lep, naraven material, in glede na velik interes stanovalcev po ustvarjanju z lesom, bomo g. Avguština Fric še zagotovo povabili, da izvede kakšno lesarsko delavnico in osreči stanovalce. Namenska delavnica, ki ima za izid uporaben izdelek, je zagotovo vsem v veliko veselje.
