V vrtnarskih krogih pogosto krožijo domači nasveti, ki obljubljajo čudeže – eden takšnih je tudi uporaba mleka za nego rastlin, še posebej paradižnika. Pravijo, da mleko preprečuje bolezni, spodbuja rast in nadomešča draga kupljena gnojila. A ali res deluje? In ali lahko s takšnim početjem rastlinam tudi škodujemo?
Mleko in paradižnik – zakaj sploh?
Mleko vsebuje kalcij, beljakovine, maščobe in laktozo. Prav kalcij je tisti, ki naj bi pomagal pri preprečevanju težav s paradižnikom, kot je gniloba na cvetnem koncu. Kalcij je sicer res pomemben za razvoj zdravih plodov, a rastline ga lažje in bolj učinkovito absorbirajo iz zemlje preko korenin kot iz površinskega škropljenja z mlekom.
Poleg tega se pogosto omenja, da mleko deluje kot naravni fungicid in pomaga preprečevati bolezni, kot je plesnivost. Nekateri vrtnarji ga uporabljajo za zaščito listov – navadno ga razredčijo z vodo v razmerju 1:1 in poškropijo rastline.
Kaj pravi znanost?
Ameriški blog Garden Myths, ki razbija številne vrtnarske mite, opozarja, da uporaba mleka na vrtu ni tako nedolžna in učinkovita, kot se zdi. Avtor, ki temelji na znanstvenih virih, poudarja:
Kalcij iz mleka se ne absorbira učinkovito preko listov. Rastline potrebujejo kalcij v obliki, ki je topna v vodi in prisotna v tleh – na primer preko apnenčastega gnojila ali komposta. Dodajanje mleka v zemljo lahko moti mikrobiološko ravnovesje. Beljakovine v mleku lahko spodbujajo rast nezaželenih mikroorganizmov in povzročijo neprijetne vonjave.
Poleg tega lahko škropljenje z mlekom povzroča več škode kot koristi. Mleko, zlasti v toplem vremenu, hitro splesni in lahko privablja žuželke ter povzroči razvoj plesni in drugih bolezni. Tudi uporaba mleka kot fungicida je nezanesljiva. Čeprav obstaja nekaj raziskav, ki kažejo, da mleko lahko rahlo zavre razvoj plesni pri določenih rastlinah (npr. pri bučah), to ni dovolj zanesljiva metoda za zaščito rastlin.
Ali ga torej uporabljati ali ne?
Če vaši rastlini primanjkuje kalcija, je to verjetno posledica težav s sprejemanjem hranil iz tal. V tem primeru je bolje poskrbeti za pravilno zalivanje, zračna tla in dodajanje komposta ali mineralnih gnojil, ki vsebujejo kalcij. Mleko naj bo le dodatna možnost.
Kaj pa za ekološki vrt?
Če se odločite za eksperiment z mlekom, naj bo to občasno in vedno razredčeno. Po škropljenju listov jih spremljajte – če opazite znake plesni, pegavosti ali neprijeten vonj, prenehajte z uporabo. Ne pozabite tudi, da lahko prekomerno dodajanje mleka povzroči neravnovesje hranil v tleh.
- Priporočeno razmerje je vsaj 1:1 (mleko:voda), lahko tudi bolj razredčeno, in sicer 1 del mleka na 2–3 dele vode.
- Mleko naj bo sobne temperature, ne neposredno iz hladilnika.
- Ne škropite opoldne ali na vročem soncu, saj se mleko hitro pokvari, kar lahko povzroči razvoj plesni na listih.
- Škropite spodnjo in zgornjo stran listov, vendar ne pretiravajte. Enkrat na 10 do 14 dni je več kot dovolj.
- Uporabljajte posneto mleko, če je mogoče. Polnomastno mleko vsebuje več maščob, ki se hitreje pokvarijo in lahko privabijo žuželke.
Kako skrbeti za zdrav paradižnik?
Da bo pridelek obilen (in zdrav), svetujemo:
- Pravilno zalivanje: Neenakomerno zalivanje je glavni vzrok za težave s plodovi (kot je gniloba).
- Dodajajte kompost ali naravna gnojila, ki vsebujejo kalcij (npr. zmleti jajčni olupki ali apnenec).
- Zračenje rastlin: Paradižnik potrebuje prostor, saj gosta zasaditev spodbuja razvoj bolezni.
- Kolobarjenje in sajenje zdravih sadik, ki niso okužene s sporami plesni.
Več nasvetov o vzgoji paradižnikov, zakaj je koristno rezati vrhove in kako se tega lotimo, najdete v spodnjem članku: 👇
Rezanje vrhov paradižnika: Zakaj, kdaj in kako ukrepati za bogat pridelek
Čeprav mleko vsebuje koristne snovi, to še ne pomeni, da je idealno za gnojenje paradižnika, je pa lahko koristen občasen dodatek. Naravni pripravki imajo svoje mesto na vrtu, a le, če jih uporabljamo z razumevanjem in zmerno. Namesto tega raje vlagajte v kakovosten kompost, pravilno zalivanje in zdravo kolobarjenje – to so preizkušene metode, ki bodo vašim rastlinam dejansko pomagale.
Urednica portala MojPrihranek.si
