Ločevanje odpadkov je danes del vsakdanjega življenja. Večina gospodinjstev ima doma več košev ali vreč za različne vrste odpadkov, vendar se kljub dobrim namenom pogosto zgodi, da odpadke odložimo v napačen zabojnik. Že majhne napake lahko otežijo recikliranje in zmanjšajo možnost ponovne uporabe materialov. Zato je dobro poznati nekaj najpogostejših zmot, ki se pojavljajo pri ločevanju odpadkov v slovenskih gospodinjstvih.
1. Umazano embalažo odvržemo med embalažo
Ena najpogostejših napak je, da med embalažo odvržemo zelo umazano embalažo hrane. Ostanki hrane lahko onesnažijo druge odpadke in otežijo proces recikliranja.
Embalaže sicer ni treba temeljito pomivati, vendar je priporočljivo odstraniti večje ostanke hrane. Lonček od jogurta ali pločevinko lahko na primer na hitro speremo z vodo.
2. Papir z ostanki hrane odložimo med papir
Papir, ki je zelo umazan ali prepojen z maščobo, ni primeren za recikliranje. Tipičen primer so mastne škatle od pice ali zelo umazani papirnati prtički.
Takšen papir sodi med mešane odpadke ali med biološke odpadke, če je popolnoma naraven in brez dodatnih premazov.
3. Biološke odpadke zavržemo v plastični vrečki
Veliko ljudi biološke odpadke še vedno odvrže v običajni plastični vrečki. Ta se v kompostarnah ne razgradi in povzroča dodatno delo pri odstranjevanju plastike.
Bioodpadke je najbolje zbirati v papirnatih vrečkah, posebnih kompostabilnih vrečkah ali pa jih v zabojnik odložiti brez embalaže.
4. Steklo odvržemo skupaj z drugimi materiali
V zabojnike za steklo sodijo steklenice in kozarci za živila. Pogosta napaka pa je, da tja odlagamo tudi:
- keramične skodelice
- porcelan
- ogledala
- steklo iz okenskih okvirjev
Ti materiali imajo drugačno sestavo in jih ni mogoče reciklirati skupaj z embalažnim steklom.
5. Majhne elektronske naprave končajo med mešanimi odpadki
Stare baterije, polnilci, kabli ali majhne elektronske naprave pogosto končajo v košu za mešane odpadke. To je problematično, saj vsebujejo snovi, ki lahko škodujejo okolju.
Takšne odpadke je treba oddati v posebne zbirne posode za baterije ali na zbirnih centrih za elektronsko opremo.
6. Embalažo odvržemo brez stiskanja
Veliko embalaže – predvsem plastenk, tetrapakov in pločevink – konča v zabojnikih brez stiskanja. Tako hitro zapolnimo prostor v zabojniku, kar pomeni več odvozov in večje obremenitve za okolje.
Pred odlaganjem embalažo vedno sploščimo ali stisnimo.
7. Mešamo različne materiale
Embalaža je pogosto sestavljena iz več materialov. Primer so plastični lončki z aluminijastim pokrovom ali stekleni kozarci s kovinskim pokrovom.
Če je mogoče, je priporočljivo različne dele ločiti in jih odložiti v ustrezne zabojnike.
Ločevanje odpadkov je majhen korak z velikim učinkom
Pravilno ločevanje odpadkov pomaga zmanjšati količino odpadkov na odlagališčih, omogoča recikliranje dragocenih materialov in varuje okolje. Čeprav se zdi, da gre za majhne vsakodnevne odločitve, ima prav vsako pravilno odloženo embalažo pomemben vpliv.
Z nekaj pozornosti in dobrimi navadami lahko vsak od nas prispeva k bolj čistem okolju in učinkovitejšemu ravnanju z odpadki.
Urednica portala MojPrihranek.si
