Loti se vonjev, dotikov, zvokov, melodij, barv. Deluje podtalno, zahrbtno, zna presenetiti, šokirati in začuditi. Nostalgija ne pozna lestvic vrednot. Gradivo, ki ga ima v rokah, ne deli na dobrega in slabega, na pomembno in nepomembno, na pametno in nespametno. Pravzaprav lahko ugotovimo prav nasprotno, zelo pogosto posega prav po nečem neumnem. Nostalgija najraje napade podzavest, um in srce.
Američani imajo na policah svojih trgovin številne instant izdelke za potešitev svojih nostalgičnih potreb. Čeprav se vse tam preko velike luže takoj spremeni v preteklost, se zdi, kot da vseeno nič ne izgine. TV prikazuje serije in filme, ki so jih pred mnogimi leti že gledali dedi in babice. Na ta način se Američan Evropejcu zdi, kot da živi neko večno sedanjost. Bogato tržišče nostalgijo izdatno podpira, pa vendar se prava nostalgija pojavi šele takrat, ko nekaj izgubimo. Američani pa ne počutijo nikakršne izgube, vsaj takšne ne, kot jo poznamo prebivalci stare celine.
[youtube width=”410″ height=”332″]http://www.youtube.com/watch?v=anB_1_malmM[/youtube]Prebivalci Evrope nostalgijo povezujemo z zgodovino. Zgodovina se nam je vmešavala v zasebna življenja, korenito je vplivala na naše biografije. Zaradi nje smo se rojevali v eni državi, živeli v drugi in umrli v tretji. Zaradi nje smo menjali poglede na svet, postali smo elastični. Kot mačke, za katere pravimo, da imajo devet življenj. V dobi, ko obnavljamo stara urbana središča, vasi, bolšje trge, modo, s pomočjo videorekorderjev pa se naslajamo nad vsem, kar je bilo, nehote sami postajamo muzejski eksponati.
Se še spomnite TV reklam iz obdobja, ko smo živeli še v skupni nemirni državi v osrčju Balkana? Nikjer jih ni več, izgubili smo jih za vedno. A spomini ostajajo.
YUGO TV- REKLAME
COCKTA
… Cockta, Cockta, hej, to so dnevi sreče, radosti, Cockta, Cockta, pijača nase in vase mladosti, Cockta, Cockta, hej …
FAX HELIZIM
Prašek za pranje perila. Televizijska reklama: Gneča pred trgovino. Vpitje. Ena od prisotnih žensk vpraša: “Šta kaže, šta kaže?”
Odgovor: “Stigao je! Fax helizim!”
JOGI BLAZINE
Gre za posteljno ležišče, ki ga je izdelala tovarna Meblo iz Nove Gorice. To je eden od prvih domačih izdelkov, ki je bil predstavljen z animirano reklamo. Najprej vidimo nebotičnik. Prikaže se ženska na enem od oken. Prileti helikopter. Ženska nenadoma zakriči : “Oooo… Jogi je stigao!” In skoči skozi okno. Elastični Jogi jo večkrat vrže v zrak, poleti do višine, s katere je skočila. Na Jogi posteljnih ležiščih se je pričelo življenje številnih prebivalcev Jugoslavije.
CEDEVITA
Pesmica, ki so jo pred mnogimi leti prepevali Sanja Doležal in Novi Fosili:
Cedevita, zdravija od zlatnog žita
osvježava, Cedevita,
vitamina čaša sita.
Ako te neko za zdravlje pita,
reci samo Cedevita!
CIPIRIPI
To je bila čokoladna krema, slab ponaredek Eurocrema. V tv reklami je bila zaščitni znak veverica, ki nas je s krikom CIPIRIPI strašila predvsem med filmi in prenosi športnih dogodkov.
TIPSO
Dve ženski u kuhinji. Ena pomiva posodo, druga pa pravi::
– Pereš posudje?
– Da.
– Uh, što to ne volim. Uvijek mi pocrvene ruke.
– Meni ne! Ja koristim TIPSO….
– Ali tako blag deterdžent sigurno ne skida masnoču s posudja?
– Naprotiv, uostalom, pogledaj moje čaše.
– Zaista, sjajno su oprane.
– Znači, ipak postoji deterdžent za blistavo posudje i nježne ruke
– Da, TIPSO!
LEE COOPER
V reklami smo videli odlične, seksi ženske ritke, verjetno prvič na televiziji
To je bila reklama naše mladosti! Še zdaj se spomnimo tistih napetih zadnjic v jeansu!
Ua, ua – cmok, cmok, cmok!
TIPI – TOPI
tipi-topi, tipi-topi,tipi-top!
To je bila reklama o nekakšnih krpah, ki brišejo vse. Predstavljale so jih brezhibno urejene manekenke z dolgimi in manikiranimi nohti. S krpami so brisale avtomobile ter še nekatere druge predmete. Na koncu celo mesto dobesedno ponori in briše s krpami Tipi-topi.
Pa še pesmica :
Tipi, topi, tipi, topi
tiiipiii, toopiii…
la,la,la,la, tipi,topi
tioopiii, toopiii …
la,la,la,la tipi,top
la,la,la,la tipi,top
tipi,topi,tipi,topi
TIPI,TOP!”
NE BO VAM USPELO, TO JE JELOVICA
Animirane reklame genialnega risarja Mikija Mustra. Dogajanje je postavljeno v srednji vek.Vitezi se z ovnom zaletavajo v vrata gradu, v katerem je zaprta princesa, vendar jim ne uspe. Graščak pa jim preko obzidja vpije: “Ne bo vam uspelo, to je Jelovica”.
JUGOBANKA
Reklama je šla tako:
– Kam pa kam, ježek?
– Po hruške.
Prikazuje ježa, ki na bodicah nosi sadje v brlog, kjer bo varno spravljeno za hudo zimo. Prav tako naj zdomci težko prigarane devize naložijo v Jugobanko, kjer bodo varno spravljene za hude čase.
ŠIPAD – MALA SOBA TRI SA TRI
Reklama za bosansko tovarno pohištva z gručo veselih otrok
“Mala soba tri sa tri, a šta u nju staviti?
Lako je za razmeštaj kada imaš nameštaj.”
To je bila Šipadova reklama ob koncu 80. let prejšnjega stoletja, zanjo je pesmico napisal Goran Bregović.
BOSNA AVTOMIBILSKE SVEČKE
Ob cesti stoji tranzistor. Mimo se pripelje avto in radio zahrešči. Pripelje se drugi in tranzistor znova zahrešči. Mimo pride tretji avto in radio dela.
Bosna svijećice !
RADENSKA
Posneta je bila v jezikih vseh narodov in narodnosti Jugoslavije
Se spomnite?
Krijepi dušu, osvježava, ta voda Radenska sve nas redom spaja…
……. Radenska spojuva
Radenska qe na freskon, Radenska qe na bashkon.
Krepi združuje in osvežuje
Radenska nas spaja.
Okrijepi dušu.
Furtem osvježava.
Radenska so jubaaav.
ČOKOLINO
Animirane reklame z medvedkom, z maskoto otroške hrane ter z njegovimi prijatelji.
Medo i vjeverica spremaju nešto fino, biče to poslastica lješnjak čokolino.
Čokolino, fruktolino, medo, medolino!
“Čokolino, medolino
prirodno i fino
prava hrana za sve mlade
što ga pčele rade!”
Čokolino, čokolino
vse naravno fino
boljši je od čokolade
hrana za vse mlade
to okusno je in zdravo
saj krepi telo in glavo
čokolino, čokolino
čoko- čokolino.
Pogovarjata se fantka:
Šta ti jedeš?
Čoko!
Je li dobro?
Mmmmm, kao da jedem veliku čokoladu.
A šta ti jedeš?
Čokolešnik.
Je li dobro?
Mmmmm, kao da jedem veliku čokoladu sa lešnjacima.
V ozadju se je nato slišal moški glas : Čoko i čokolešnik. Jer su dobri za djecu!
ČIPI ČIPS
Halo,halo stani malo
probaj čipi čips.
Hej, stani malo,
Grickaj čipi čips!
BILO KUDA – KIKI SVUDA
Karamele Kiki so še danes naprodaj.
TV reklama: “Bilo kuda, Kiki svuda”!
Ta fraza se je tako močno udomačila med ljudmi, da so jo pričeli kopirati tudi drugi proizvajalci. Zanimiva in smešna je bila inačica : “Bilo kudle, svudle štrudle”!
Reklamni slogan se uporablja še danes, čeprav mladi več ne vedo, od kod izvira.
FRU- FRU
Bonboni. To je bila tv reklama, v kateri je pel otroški zborček in Neca Falk
Pesmica:
Kapljicam dežja se mavrica smehlja, fru fru, fru fru.
Rdeča jagoda malini šepeta, frufru frufru
Zlatokljuni kos prepeva na ves glas, frufrufrufrufrufrufru
Dooooooober dan, dober dan, fru fru
[youtube width=”410″ height=”332″]http://www.youtube.com/watch?v=alLQyPfFR7c[/youtube]JUGOTON
“NOVA PLOCA, NOVA PLOČA!”
Žolna namesto gramofonske igle postavi na ploščo svoj kljun in se zadere: NOVA PLOČA, NOVA PLOČA!
ŠIT
Šamačka industrija tekstila …
Začne se z zvonjenjem budilke.
Nekateri so to reklamo vzeli kot angleško, pa se je iz narkomanskih krogov slišalo: ” To je pa nekaj za nas !”.
LEDOLINA
V uvodu poje Nina Badrić: Dolazi nam Ledolina. ledolina, ledolina … Desertna krema kakve nema!
Kao okus iz vitrina,
poslastica iz davnina,
na stolu je ledolina, ledolina ledolinaaaaaaaa!
Potem pa so vsi plesali okrog Ledoline in skakali sem ter tja.
Spoštovana bralka, spoštovani bralec!
Čisto po naključju sem naletela na te novičke, s pomočjo katerih se bom morebiti kaj več naučila o fotografiranju, ki ga v rani mladosti nisem mogla okusiti, saj je bila revščina v številnih družinah, tako tudi v moji, v tistih povojnih časih prevelika.
Danes imam svoj lastni fotoaparat, ki mi ga je podarila sestra za rojstni dan. – Lepšega, koristnejšega, boljšega, … darila še nisem dobila v celem svojem življenju.
Naj pa v zvezi s fotografiranjem opišem dogodek, ki se ne meni ne komu drugemu ne bi smel zgoditi:
– v lokalnem društvu fotografov sem njegovega predsednika zaprosila za inštrukcije glede fotografiranja; dobila sva se v lokalu /zapitek sem plačala jaz/, in tam mi je začel – popolni nevednici na tem področju – navajati nekakšen zlati rez, sicer pa, da o tem več izvem v knjižnici; glede ostalega pa naj si preberem navodila, ki bodo priložena fotoaparatu, ko si ga bom kupila.
Kaj slaba pedagoška popotnica za pridobivanje vedenj in znanj, mar ne? No, od takrat sem kar napredovala, tudi brez zlatega reza in navodil, zanašajoč se le na lasten občutek, precej pa s pomočjo fotografskega izobraževanja v okviru delavnic, ki jih organizira Knjižnica Otona Župančiča v Ljubljani (borza znanja). Vsekakor bi želela znanje nadgraditi, zato bom redno spremljala tovrstne vsebine v teh novičkah Zavoda za medgeneracijsko …. iz Mozirja.
Lep pozdrav morebitnim
bralkam in bralcem tega zapisa,
Ida Čuden Rebula
Sežana