Vzpenjavke se vzpenjajo s pomočjo zračnih korenin, s katerimi se pripenjajo na podlago (npr. bršljan – Hedera), vitic kot npr. vinika (Parthenocissus) ali drugih pripomočkov kot so oprijemljivi peclji pri srobotu (Clematis). Ovijalke pa se na oporo pritrjajo z ovijanje stebla v smeri urinega kazalca ali v obratni smeri, kar je odvisno od vrste rastline. Tako npr. kovačnik (Lonicera perichymenum) ovija svoje steblo v v smeri urinega kazalca, medtem ko glicinija (Wisteria sinensis) ovija svoje steblo v nasprotni smeri.
Pa spoznajmo nekaj najpogostejših vzpenjavk:
Bršljan (Hedera)
Pri izbiri vzpenjavk ne moremo prezreti bršljana. Poznamo 11 različnih vrst in preko 250 kultivarjev, ki so izredno preprosti za vzgojo. Najpogostejši vrsti sta navadni (Hedera helix) in irski (H. hibernica) bršljan. Obe vrsti tvorita gosto zimzeleno blazino listov in uspevata tudi na izčrpanih tleh ter v senci velikih dreves.
Bršljan ima najraje bazična, dobro odcedna in s humusom bogata tla, vendar bo z izjemo tal, na katerih močno zastaja voda, uspeval na skoraj vsakem rastišču. Rastlina lahko brez problemov prezimi na prostem, čeprav bodo bolje uspevali na manj izpostavljenih legah.
Po sajenju mlade rastline porežemo na 15 cm višine in jih ne gnojimo, dokler se ne utrdijo. Že vzpostavljene rastline enkrat mesečno pognojimo s popolnim gnojilom. Bršljan lahko po potrebi večkrat letno obrežemo, da omejimo njegovo razrast. Za razmnoževanja pa samo pogrobajte stebla ali naredite potaknjence iz letošnjega lesa.
Srobot (Clematis)
Rod Clematis združuje preko 300 vrst srobotov in na stotine hibridov, ki zacvetijo z zvonastimi, zvezdastimi ali vazastimi cvetovi. Njihov način rasti jim omogoča vzpenjanje ob pergolah in ograjah, ne morejo pa se oprijeti golih zidov.
Sroboti najbolje uspevajo na sončnem rastišču s 5-6 ur sonca. Številni sroboti lahko uspevajo tudi na bolj senčnih legah, vendar tvorijo manj cvetov. Za posaditev nove rastline, izkopljemo sadilno jamo, ki naj bo širša in globja od koreninske grude rastline. V luknjo natrosimo kompost in umetno gnojilo. Srobot posadimo, predel korenin in okoliške prsti pa prekrijemo z debelo plastjo zastirke. Dodatno okrog rastline zasadimo pokrovnice in/ali grmičevje, ki zasenči korenine in spodnji del stebla.
Za bujno cvetenje pri srobotu je potrebno nekaj potrpljenja. Sroboti potrebujejo 2-3 leta preden se utrdijo in obilno zacvetijo. Za zagotavljanje zadostne količine hranil jih vsako pomlad pognojimo z popolnim mineralnim gnojilom ter jim dodamo kompost in zastirko.
Že klasična kombinacija je prepletanje srobotov z različnimi vzpenjavimi vrtnicami. Za nekoliko drugačno zasaditev pa jih posadite skupaj s rožnato cvetočo potoniko (Paeonia lactiflora ‘Double Pink’) in modro stožko (Molinia caerulea `Variegata`), ki ima prekrasne črtaste liste.
Kovačnik (Lonicera)
Kovačnik je rastlina, ki ne zahteva skoraj nobene oskrbe. Najraje ima sončno ali polsenčno rastišče, na katerem ima dovolj podpore za ovijanje. Številne vrste in kultivarji s svojimi eksotičnimi cvetovi odišavijo vaš vrt. Kasneje v sezoni cvetove nadomestijo rdečkaste jagode, ki so dobrodošla hrana pticam. Ob milih zimah rastline obdržijo listje, zaradi česar jih pogosto označujejo kot polzimzelene.
Po cvetenju poganjke, ki so nosili cvetove skrajšamo za tretjino, da omejimo razrast in ohranimo obliko rastline.
Najlepše lahko kovačnik kombiniramo z različnimi veliko cvetnimi sroboti kot npr. Clematis ‘Daniel Deronda’.
Vinika (Parthenocissus)
Vinika je zelo hitro rastoča listopadna vzpenjavka, ki hitro prekrije zidove ali druge opore, ki so ji na voljo. Rastlina lahko zraste do 15 metrov visoko in je bolj primerna za prekrivanje hiš kot pa obeliskov, zaradi česar ji morate zagotoviti dovolj prostora. Goste blazine listja, ki jih tvori vinika so idealne za prekrivanje pergol, saj dajejo zelo gosto senco. Zeleni dlanasto deljeni listi se konec jeseni obarvajo živo rožnato rdeče, zaradi česar rastlina kar žari v jesenskem soncu.
Vinika je zelo nezahtevna in ne potrebuje nobene nege. Če bi se rastlina preveč razbohotila jo lahko mirno obrežete, saj ni občutljiva na obrezovanje.
Vzpenjavke v loncih
Tudi na najmanjšem vrtu lahko najdete nekaj prostora za vzpenjavke v loncih. Vse kar potrebujete je večji lonec in ustrezna opora, ob kateri se bo rastlina lahko vzpenjala.
V lonce lahko posadite celo vrsto srobotov, jasmin pa tudi različne enoletnice kot npr. dišeči grahor (Lathyrus odoratus) in lepi slak (Ipomoea purpurea). Odreči pa se morate večjim vzpenjalkam med katere spadata tudi gorski srobot (Clematis montana) in vrtnica rambler. Ker lonce z lahkoto prestavite na toplo, lahko v njih gojite tudi neprezimne vzpenjavke. Kobeja (Cobea scandens) in pasijonka (Passiflora) bosta uspevali tudi v koritih, v kolikor jih boste prezimili v ogrevanem prostoru.
Vabljeni: obiščite okrasni vrt in e-trgovino svet čebulic.
