Spanju se ne smemo odrekati

Slovenska wikipedija je o spanju zapisala le tole: »Spanje je naravno stanje telesnega počitka. Pri človeku, ostalih sesalcih in nekaterih drugih živalih, ki so jih proučevali, je spanje nujno potrebno za preživetje. Dolgo spanje je posledica dela; veliko dela povzroča duševno in telesno utrujenost. Znanstveniki se ne strinjajo, koliko neprespanosti je mogoče nakopičiti, niti če je razširjenost spanja med odraslimi različna.

Natančneje, kot ugotavljajo študije, spanje pomaga pri utrjevanju – ohranjanju spominov in pri učenju. Še posebej se zdi, da spanje pomaga pri utrjevanju proceduralnega spomina, ki ljudem omogoča učenje različnih spretnosti in veščin. Zahvaljujoč proceduralnemu spominu lahko obvladamo računalniške igrice, gimnastične vaje ali se naučimo igranja melodije na klavirju. Spanec je pomembnejši, kot misli veliko ljudi.«

Tudi zaradi zadnjega stavka, ki ga so ga zapisali prostovoljni uredniki svetovne spletne enciklopedije, wikipedije, se bomo tudi mi podrobneje »poigrali« s spanjem. Začnimo s podatkom, da je svetovna zveza za motnje spanja 14. marec razglasila za svetovni dan spanja, to pa predvsem zaradi tega, ker so strokovnjaki ugotovili, da zaradi motenj spanja zagotovo trpi vsaj trideset odstotkov prebivalstva.

Leja Dolenc Grošelj z Inštituta za klinično nevrofiziologijo v UKC je za časopis Dnevnik povedala takole: »Ljudje pogosto zmotno mislijo, da je spanje pasiven proces človeka, saj velja ravno nasprotno, med spanjem se nam obnavlja imunski sistem, izločajo se različni hormoni, med spanjem otroci rasejo. Obstaja pa tudi nevarnost, saj bolniki s tveganimi boleznimi – srčnimi motnjami, motnjami dihanja – v kombinaciji z motnjami spanja tvegajo smrt v spanju zaradi možganske kapi ali srčnega infarkta«.

Motnje spanja se lahko kažejo tudi v čezmerni zaspanosti čez dan in slabšem funkcioniranju čez dan, zlahka se nas loti kakšen zahrbten stres (smo brez energije, postajamo razdražljivi, pozabljivi, težje rešujemo dnevne probleme …). Če smo neprespani, se nam popolnoma zlahka zmanjša tudi imunost. Znano je namreč, če organizem premalo počiva, trpi njegov imunski sistem. Posledično se zna zgoditi, da se organizem ne more več braniti pred različnimi okužbami, kar pomeni, da je mnogo večja verjetnost, da bomo zboleli, kadar bomo neprespani.

Motnje spanja se lahko pokažejo tudi na zelo krut način, kot vzroka za prometne nesreče ali nezgode na delovnem mestu ali pa v domačem gospodinjstvu. Najnovejše raziskave pa motnje spanja oziroma pomanjkanje spanja povezujejo tudi z resnimi zdravstvenimi problemi – z debelostjo, srčno-žilnimi boleznimi in diabetisom.

Stališče, da je dolgo spanje izguba časa in celo nemoralno vedenje, se je uveljavilo po celem svetu, vendar ugledni strokovnjak Stanley Coren iz Anglije, opozarja, da je takšno stališče človeku zelo nevarno. Coren trdi, da ljudje ne spimo dovolj, da zaradi sodobnega, visokotehnološkega načina življenja, ki ga določa ura (pa ne tista biološka), na leto spimo kar 500 ur premalo!?

Je pa načeloma res, da je to, kaj je normalna količina spanja, zelo relativna stvar. S tem mnenjem se strinja tudi že omenjena zdravnica Leja Dolenc Grošelj, ki dodaja, »da lahko nekdo deluje s štirimi urami spanja, drugi z osmimi, tretji z desetimi. Vsak človek ne potrebuje šest do osem ur spanja. Normalno delovanj z dovolj spanja enostavno pomeni, da zvečer zaspimo brez težav, se ponoči ne prebujamo, se ne zbujamo zgodaj zjutraj ter podnevi nismo čezmerno zaspani in utrujeni«.

Ob teh besedah ne bodimo jezni na slavnega francoskega vojskovodjo Napoleona Bonaparteja, ki je ponavadi spal le štiri ali pet ur, ob neki svečani priložnosti pa je brez dlake na jeziku dejal: »Šest ur spanja je za moškega, sedem ur za žensko, osem ur pa za bedaka«. In čeprav med tistimi, ki so spali zelo malo, najdemo številne pomembne zgodovinske osebnosti (npr. Winston Churchill, Thomas Alva Edison, Margaret Thatcher).

Naj ob koncu tega prvega prispevka na temo spanja zaokrožimo z ugotovitvijo, da mnogi potrebujemo mnogo več spanja od omenjenih zgodovinskih zvezd: najstniki in majhni otroci okrog 10 ur, starostnikom (nad 65 let) je dovolj šest ur spanja na dan, moškim med 25 in 55 letom starosti je – v povprečju – dovolj osem ur spanja, ženske enake starosti pa potrebujejo mogoče še uro spanja več.