Nastajanju prostih radikalov se ne moremo izogniti, stara nas namreč to, brez česar ne moremo živeti – dihanje. Kemijska reakcija nastajanja prostih radikalov poteka skupaj z dihanjem oziroma porabo vdihanega kisika. Dober primer negativnega delovanja kisika in ustvarjenih prostih radikalov sta železova rja in jabolko, ki ga po začetnem ugrizu pustimo na zraku. Poleg kisika so glavni krivci za njihov nastanek kajenje, UV sevanje in onesnaženost okolja. Seveda pa vidno staranje kože, propad njene strukture, zmanjšanje elastičnosti in splošne odpornosti kože niso edini stranski učinki prostih radikalov – ti povzročajo tudi številne druge bolezni kot so rak, osteoskleroza, očesna mrena, Parkinsonova bolezen in različne srčne bolezni.
Staranje povzročajo kemične reakcije, ne čas
Staranje je proces, ki reducira število zdravih celic v telesu, zato telo ni več sposobno boja s sovražnikom. Proces staranja postane viden po 30. letu, ko začne kapaciteta večine naših organov postopoma in neizprosno upadati. Srce postane manj prožno, arterije manj elastične, zmanjša se pretok krvi v organe, vključno z ledvicami, ki slabše filtrirajo, upada tudi kapaciteta pljuč za izmenjavo plinov.
Proces staranja vpliva na imunski sistem
Začne se z zmanjšano učinkovitostjo celične imunosti, brez katere ni obrambe proti virusi in tumorji. Možgani izgubijo ogromno število celic v ključnih poteh nevrov, zato je čas reakcij daljši, učenje pa manj učinkovito. Rane se zacelijo kasneje, praska na kolenu, ki pri otrocih izgine v nekaj dneh, pri starejšh ostane kar nekaj tednov. Z vadbo in boljšo prehrano se lahko izboljša fizična kapaciteta, toda maksimalna kapaciteta bo z leti upadala.
Vse, kar lahko storimo je, da strnemo bojne vrste. Proti prostim radikalom se borimo z antioksidanti, te v telo vnašamo oralno s prehrano in topično z izdelki za nego kože.
V prehrani so najpomembnejši antioksidanti vitamini A, C in E, karotenoid, bioflavonid in lipoična kislina. Glavni antioksidantski minerali so selen, mangan, cink, baker, železo in krom, ki pa niso direktni antioksidanti. Kombinacije antioksidantov morajo delovati uglašeno, zato je pred količino pomembnejša raznovrstnost.
Vse tri vitamine najdemo v zelenjavi in sadju, različnih oljih in oreščkih
Za vitamin C in E ne poročajo o stranskih učinkih prekomernega uživanja, večja pazljivost pa je potrebna pri antioksidantskih mineralih. Karotenoidi so močno obarvani (zeleno, rumeno, oranžno in rdeče) rastlinski pigmenti, topni v maščobah. Najbolj znan predstavnik je beta karoten, ki ga telo po potrebi pretvarja v vitamin A. Pri predoziranje koretenoidov se koža obarva v odtenek oranžne, kar pa nima hujših stranskih učinkov.
Flavonoide najdemo v sadju, zelenjavi, oreščkih in semenih, še posebaj v pravem čaju, čebuli, jabolkih in rdečem vinu. V skodelici pravega čaja (2 dl) jih je približno 140 mg, njihova učinkovitost pa je odvisna od tega, kako dobro jih telo vsrka vase. Poznamo tri vrste čaja: zeleni (nefermentirani), črni (fermentirani) in oolong čaj (delno fermentirani). Čeprav te tri vrste vsebujejo različne količine flavonoidov pa so vsi dobri viri učinkovitih antioksidantov.
Ker prosti radikali uničujejo kolagen in ostale sestavne dele kože, je potrebno antioksidante nanašati tudi topično z izdelki za nego kože. Ti imajo več funkcij obrambe pred prostimi radikali; na eni strani se moramo izogibati dražečim izdelkom, ki vsebujejo alkohol, mentol in eterična olja, na drugi strani pa uporabljati izdelke z visoko vsebnostjo antioksidantov. Hkrati je pomembno, da se vsakodnevno zaščitimo pred škodljivim sončnim UV sevanjem in tako v kali zatremo prekomerno nastajanje prostih radikalov.
Nekaj najbolj znanih antioksidantov, ki naj bi jih vsebovali izdelki za nego kože
- vitamin A (retinol, retinyl palmitate),
- vitamin E (tocopherol, tocopherol sorbate, tocopheryl acetate),
- vitamin C (ascorbic acid, ascorbyl palmitate),
- aminokisline (arginine, L-carnitine),
- encimi,
- koencimi (alpha lipoic acid, Q10),
- beta karoten,
- selen (selenium),
- cink,
- ekstrakt/olje grozdnih pečk (grape seed extract/oil, vitis vinifera),
- zeleni in beli čaj (green, white tea), ginkgo biloba, olivno olje, orehov ekstrakt, črna malina, robida, izvleček korenja, kamilica, kakavov izvleček, olje grenivke, olje palmovega sadja, izvleček slivovega semena, sojin izvleček, skvalen in drugi.
O vsebnosti antioksidantov v izdelku se prepričajte med sestavinami – mnogo proizvajalcev namreč trdi, da njihovi izdelki vsebujejo spojine, ki jih med sestavinami ne najdemo. Na tržišču pa lahko najdemo tudi kar nekaj kakovostnih izdelkov, ki vsebujejo veliko količino antioksidantov in hkrati nudijo dobro zaščito pred UV žarki.
Potrebno je dodati, da je področje topičnega nanašanja antioksidantov ter njihove učinkovitosti zaviranja staranja kože v veliki meri neraziskano in posledično nedokazano. Poleg uporabe antioksidantov v izdelkih za nego kože je zato najbolj učinkovito izogibanje soncu in naš skupni trud k čistejšemu ozračju.
Urednica portala MojPrihranek.si
