Po vsaki zimi, ki se po naših predstavah vleče in vleče, kar ne moremo dovolj hitro pričakati toplejšega vremena. Žal pa se prehodno pomladno obdobje vsako leto hitreje konča v poletni vročini.
Naše rastline, ki smo jih vso pomlad lepo negovali lahko tako zaradi poletne suše zelo hitro končajo na kompostu. Kot vsa živa bitja tudi rastline potrebujejo vodo, da preživijo. Potrebujejo jo za vzdrževanje čvrstih stebel in za sintezo sladkorjev v svojih zelenih listih.
Večina rastlin na naših vrtovih si je med seboj podobna v tem, da vodo prejema predvsem preko korenin. Precej večja raznolikost pa se pojavi pri lastnostih tal, ki so zaloga vlage za rastline, saj se le-ta lahko močno razlikujejo v sposobnosti zadrževanja vode. Peščena tla imajo tako npr. zelo majhno sposobnost zadrževanja vode in se izsušijo precej hitreje kot tla s finejšimi delci. Eden izmed najosnovnejših načinov, da se izognemu problemu suše, je dobra kvaliteta tal.
V ta namen je vanje potrebno dodati veliko organske snovi, ki bo zadrževala vlago in hkrati preprečevala, da bi prišlo do pomanjkanja kisika zaradi prevelike vsebnosti vode. Dodatno je koristno tudi prekrivanje tal z zastirko. Zastirke kot so kompost, skorja, pokošena trava in slama bodo uspešno zadrževale vlago v tleh. Pri tem pa ni potrebno, da je zastirka samo nekaj kar deluje nekoliko spužvasto – enako uspešno bosta vlago zadrževala tudi pesek ali plastična folija, saj bosta preprečili odparevanje vode iz nezaraščenih tal.
Seveda boste morali rastline zalivati tudi na izboljšanih tleh pokritih z zastirko. Pri tem pa lahko veliko storite na način kako porabljate vodo za zalivanje. Za večji izkoristek zalivajte rastline zgodaj zjutraj ali pozno popoldne, ko so temperature nekoliko nižje in bo manj vode odparelo neposredno iz razgretih tal. Curek vode pa usmerite proti koreninam, namesto da škropite listje.
Pri zalivanju je pomembno, da rastline ne razvadite s prekomernim oz. preveč rednim zalivanjem. Rastline, ki bodo navajene na razkošje vode bodo razvile plitev koreninski sistem, kar lahko ob poletni suši povzroči propad rastline.
Ali imajo rastline raje deževnico?
Deževnica je sijajen vir vode. Ne samo, da je povsem brezplačna, številne rastline jo imajo celo raje kot vodo iz vodovodne pipe. V primerjavi s slednjo je deževnica precej mehkejša, kar še posebej cenijo vse kisloljubne rastline kot so npr. borovnice, kamelije in rododendroni.
Tudi lončnice je bolje zalivati z deževnico, saj se minerali iz vodovodne vode počasi kopičijo v loncih in povečujejo pH substrata. Poleg nižjega pH ima deževnica še eno prednost – vsebuje tudi dušik, ki je pomembno hranilo rastlin. Deževnica je tako odlična izbira za zalivanje skoraj vseh rastlin. Izjema so le sejančki in semena. Slednje je bolje zalivati z vodo iz vodovoda, saj lahko z deževnico mednje zanesemo tudi spore različnih škodljivih vrst gliv, ki povzročajo propad kalic.
Ali je varno uporabljati odpadno vodo?
Številne odpadne vode, ki jih v gospodinjstvu navadno spustimo v odtok, lahko uporabimo tudi za zalivanje vrta. Najenostavneje je prihraniti vodo, ki ostane od umivanja sadja in zelenjave.
Slednjo lahko brez skrbi uporabimo za zalivanje rastlin na vrtu. Nekoliko bolj pozorni moramo biti pri uporabi vode, ki ostane od umivanja posode. Slednja lahko vsebuje veliko natrija in fosforja. Natrij je v višjih koncentracijah strupen za rastline, medtem ko je fosfor sicer pomembno hranilo, vendar lahko prav tako v višjih koncentracijah škodi vodnim telesom (povzroči cvetenje). Najenostavneje je, če vodo, ki je ostala od umivanja posode razredčimo z deževnico (v remzmerju 50:50). Še enostavneje pa je, če začnemo uporabljati okolju prijazne detergente. Nikakor pa ne smemo za zalivanje uporabljati vodo, ki vsebuje maščobe.
Pri uporabi odpadnih voda je potrebno upoštevati še, da je ne smemo skladiščiti več kot 24 ur, saj bo kmalu začela zaudarjati. Prav tako je ne smemo uporabljati za zalivanje sadja in zelenjave.
Katere rastline so največji pivci?
Z zbiranjem deževnice in uporabo odpadne vode lahko močno zmanjšate porabo vodovodne vode v svojem vrtu. Veliko pa lahko naredite tudi s skrbno izbiro rastlin. Pri tem seveda ne mislimo, da morate posaditi kakteje. Dovolj je, če se izognete nekaterim največjim porabnikom vode.
Številne balkonske rastline, ki jih sadimo v korita in lonce, prihajajo iz vročih in vlažnih klimatov. Za manjšo porabo vode jih nadomestite s prezimno trdnimi enoletnicami. Med eksotičnimi rastlinami najdemo tudi številne predstavnike z velikimi listi, ki izgubljajo vlago precej hitreje kot manjši listi.
V kolikor vam ni pomembno ali imate trato povsem iz travnih bilk ali iz mešanice travniških rastlin dopustite, da se med travne bilke razraste detelja, ki bo ostala zelena tudi ob močni suši.
Vabljeni: obiščite okrasni vrt in e-trgovino svet čebulic.
