Konkretni prednostni ukrepi izboljšanja stanja v Sloveniji:
Ker so takoj za zgodnjim upokojevanjem najpogostejši vzrok za neaktivnost zdravstvene težave zaradi službe, bi morala postati skrb za varnost in zdravje pri delu za delodajalce izredno pomembna in prednostna naloga.
Starejši delavci potrebujejo bolj prožne načine dela. Raziskave kažejo, da si ljudje želijo postopnega umikanja iz delovnega okolja, ne pa ostrega reza, ki se pogosto dogaja zdaj.
Prav tako so naklonjeni delu s polovičnim delovnim časom, saj se je v Evropi tako zaposlilo kar 36% vseh starejših delavcev med letoma 1997 in 2002.
Različni poklici in delovna mesta zahtevajo različen fizični in mentalni napor. Starejšim delavcem bi morali delodajalci omogočiti, da zasedejo tiste položaje, ki ustrezajo njihovim sposobnostim.
Ostajanje v službi in produktivnost starejših delavcev sta tesno povezana z njihovim stalnim usposabljanjem in izobraževanjem, za kar bi morali poskrbeti delodajalci.
Raziskave kažejo, da ni povezave med starostjo delavcev in njihovo produktivnostjo. Ta je odvisna namreč predvsem od njihovih spretnosti – te pridobijo z usposabljanjem. Zdaj pa so prav starejši delavci deležni manj izobraževanja – ali nič – kot vse preostale skupine zaposlenih.
Nujno je potrebno odpraviti delovnopravno in drugo zakonodajno diskriminacijo pri zaposlovanju upokojencev.
Staranje je preveč resen problem, da bi se kar zgodil z vsemi njegovimi posledicami, zato je potrebno pravočasno pristopiti k pripravi na staranje z vidika posameznika z optimalnimi osebnimi odločitvami, pripravi na starost z vidika podjetij z uvajanjem menagementa seniorjev ter tudi z vidika družbe s pripravo in izvajanjem ustrezne strategije (aktivnega) staranja.