Debelost je kronična bolezen, ki lahko skrajša življenje tudi za deset let. Zavedanje, da spremembe že danes, ne pa šele jutri, lahko bistveno vplivajo na zdravje in kakovost življenja, je ključnega pomena.
Razumevanje debelosti kot bolezni
Debelost ni zgolj posledica nezdravih navad, neaktivnosti ali genetske nagnjenosti. Gre za resno presnovno bolezen, ki pogosto zahteva ne samo spremembo življenjskega sloga, ampak tudi strokovno obravnavo. Brez ustreznega zdravljenja je debelost tesno povezana s povečanim tveganjem za razvoj težkih kroničnih bolezni, kot so sladkorna bolezen, rak, srčno-žilne bolezni, žolčni kamni in visok krvni tlak. Posledice debelosti so vidne na kakovosti življenja, samopodobi in dolžini življenja, ki je lahko zaradi te bolezni tudi do deset let krajša.
Globalni izziv debelosti
V zadnjih 50 letih se je pojavnost debelosti skoraj potrojila. Po svetu se s to boleznijo spopada kar 650 milijonov odraslih in 124 milijonov otrok. V Sloveniji ima prekomerno telesno težo skoraj polovica moških in tretjina žensk, debelost pa prizadene petino moških ter 15,6 odstotka žensk.
Med otroki je pandemija dodatno poslabšala telesno pripravljenost in srčno-dihalno vzdržljivost, saj se je zmanjšala količina gibanja. Širjenje debelosti pa ni več zgolj globalna epidemija, temveč vse bolj pridobiva razsežnosti pandemije, ki jo je možno preprečiti s celostnim pristopom in preventivnimi ukrepi.
Ključna vloga spremembe življenjskega sloga
Na svetovni dan boja proti debelosti, ki ga obeležujemo 4. marca, so ponovno poudarjeni pozivi k zdravim spremembam. Slovenska združenja za nenalezljive bolezni in za zdravje srca in ožilja izpostavljajo povezanost debelosti z nastankom resnih kroničnih bolezni. Ti zapleti pogosto zahtevajo agresivno zdravljenje, če debelost ni pravočasno obravnavana.
Opredelitev debelosti z indeksom telesne mase (ITM)
Debelost pri odraslih določimo z ITM, kjer vrednosti znašajo:
- ITM 18,5 do 24,9: normalna teža
- ITM nad 25: prekomerna telesna masa
- ITM nad 30: debelost
Debelost ni nedolžna stvar – možno je, da povzroči različne bolezni, kot so diabetes tipa 2, žolčni kamni, povišan krvni tlak, osteoartritis in različne tipe raka (na dojkah, maternici, debelem črevesju). Zdravljenje debelosti zahteva celovit pristop, ki vključuje spremembo prehrane, gibanje ter multidisciplinarno obravnavo.
Najpogostejše bolezni, povezane z debelostjo
Debelost poveča tveganje za:
- Presnovne motnje (npr. sladkorna bolezen tipa 2)
- Srčno-žilne bolezni (npr. tromboza, kap)
- Bolezni dihal (sindrom prekinitve dihanja med spanjem)
- Bolezni prebavil (žolčni kamni, zamaščena jetra)
- Težave s sklepi (degenerativni osteoartritis)
- Težave z rodili (npr. sindrom policističnih jajčnikov)
- Psihične motnje (depresija, anksioznost)
- Različni raki (npr. na ledvicah, prostati, maternici)
K razvoju debelosti pomembno prispeva genetika, saj se njen vpliv ocenjuje med 30 in 70 odstotki. Poleg genetske predispozicije lahko na debelost vplivajo bolezni ščitnice, nadledvičnih žlez, jemanje določenih zdravil ali psihološki dejavniki. Strokovnjaki opozarjajo na pomen zgodnje preventive pri posameznikih z večjim tveganjem.
Dokazano je, da velik del mladostnikov, odraslih in starejših zaužije preveč prostih sladkorjev, katerih glavni viri so sladke pijače, peciva, mlečni izdelki ter sladkor za dosladkanje napitkov in jedi. Pretirano uživanje soli, alkohola in slabih maščob prav tako negativno vpliva na zdravje.
Tako kajenje kot debelost veljata za dejavnika, katerih posledice je težko sanirati, vendar ju je možno preprečiti. Razmislek o spremembi lastnih navad lahko predstavlja prvi korak k boljšemu zdravju.
Začetek sprememb že danes je ključen za preprečevanje resnih posledic debelosti. Majhni koraki, kot so prilagoditev prehrane, povečana telesna aktivnost in zavedanje o pomenu zdravih izbir, lahko vodijo do velike razlike v kakovosti življenja.
