Ker je skoraj tisočletje zavzemal večino tedaj poznanega sveta se ga je seveda prijel vzdevek Prestolnica sveta – Caput mundi in jasno je, da zato vse poti vodijo v Rim. Zapuščina apostolov – Limen Apostolorum, Mesto na sedmih gričih – la città dei sette colli, ali preprosto Mesto – l’Urbe.
Romul in Rem, sinova volkulje
Strah pred izgubo prestola je bil tisti, ki je po legendi omogočil nastanek Rima. Kralj Amulij je bil tisti, ki se je zbal, toda dvojčka Romula in Rema, potomca boga Marsa si ni upal ubiti, zato ju je v pleteni košari spustil po reki Tiberi. Toda njen leni tok ju je odložil na brežino prej kot je kralj predvideval, tam pa je zapuščena malčka našla volkulja in ju vzela za svoja dokler ju ni posvojil neki pastir. Šele ob polnoletnosti sta izvedela za svojo usodo in Amulija ubila, za kralja pa ponovno postavila njegovega brata, svojega deda Numitorja.
A malo mestece Alba Longa jima je bilo premajhno, zato sta se odločila ustanoviti svoje mesto. Romul se je povzpel na Palatin, Rem pa na sosednji Aventin, kjer sta opazovala ptice. Ker jih je več naštel Romul, je dobil pravico za ustanovitev mesta on in s plugom okrog Palatina nemudoma označil svoje ozemlje – brazda je predstavljala jarek, izmetana zemlja pa obzidje. Rem se mu je posmehoval in brž preskočil tako jarek kot obzidje, kar pa je Romula tako razjezilo, da je brata ubil, mesto pa poimenoval po sebi – Roma.
[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=KhIt_Ac6yP4[/youtube]V legendi zrno resnice
Arheološke najdbe kažejo, da se je mesto leta 753 pr.n.št. tudi v resnici razvilo na Palatinu, enem izmed sedmih rimskih gričev. Po Romulu je Rimu vladalo še šest monarhov etruščanskega porekla in zadnji izmed njih, Tarkvinij Ošabni, je bil iz Rima izgnan konec 6. stoletja pr.n.št., ko je nastala Rimska republika. Šele 27 let pr.n.št pa je nastal Rimski imperij. Prestolnica Rim je bil večkrat tarča napadov sosednjih ljudstev, toda le konec 4. stoletja pr.n.št., ko so mesto napadli Galci, je bilo zares nevarno.
Po legendi so tedaj z obzidjem nezavarovano mesto rešile svete gosi, ki so zaslutile prihuljene zavojevalce in z glasnim gaganjem opozorile Rimljane. Šele dobra štiri stoletja kasneje, z napadom Vizigotov pa se je začel propad zahodnega Rimskega imperija. Tedaj je bilo mesto razpeto med Bizantinsko cesarstvo in barbare, dokler območja niso razglasili za Papeško državo, ki je imela za svojo prestolnico Rim vse do leta 1870, ko se je Italija združila v Kraljevino Italijo.
Njena negotova usoda, Rim je bil le neuradno še vedno sveti sedež, se je končala v obdobju fašizma, ko je Mussollini 1929. leta del Rima pogodbeno prepustil papežu. V obdobju fašizma se je Rim pospešeno razvijal in se po krajšem presledku med 2. svetovno vojno – v tem času je bil eno od redkih skoraj nedotaknjenih evropskih mest – v petdesetih letih povzpel v modno prestolnico. Večno mesto, pač…
Skoraj obmorsko mesto
Le 24 kilometrov od obale Tirenskega morja je oddaljena italijanska in hkrati prestolnica pokrajine Lazio, zato je obisk primeren v vsakem letnem času, saj temperature praktično nikdar ne padejo pod 5°C. Le avgust zna biti prevroč, zato Rimljani tedaj tradicionalno odvandrajo na dopust, čeprav se zavoljo hitrega tempa sodobnega življenja tudi to počasi spreminja. Skoraj vsi vemo, da se mesto razprostira na sedmih gričih, le malokdo pa jih zna tudi našteti: Palatin, Aventin, Kapitol, Kvirinal, Viminal, Eskvilin in Celijo. Dve reki zaznamujeta več kot dvomilijonsko mesto: prek 400 kilometrov dolga Tibera izvira v Apeninskem gorovju in se na poti prek Umbrije v Laziu popolnoma umiri, v Rimu pa le še nekajkrat leno zavije ter se zlije v Tirensko morje, Aniena pa je krajša, in svojo še ne 100 kilometrov dolgo pot konča sredi Rima prav v Tiberi.
[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=8gGCN0TV3oA[/youtube]Vzpon antičnega mesta
Več kot tisočletna antična zgodovina je mestu zapustila številne dobro ohranjene ostanke, ki pričajo o bogati kulturi tedanjega mesta, ki je imelo na svojem vrhuncu v obdobju Cesarja Avgusta po nekaterih ocenah celo prek tri milijone prebivalcev, s čimer je bilo to največje mesto tistega obdobja. Tako kot bržkone že pred skoraj dvema tisočletjema, ko je na svoje kamnite sedeže sprejel okrog petdeset tisoč gledalcev, verjetno tudi danes pritegne največ obiskovalcev elipsasto oblikovan amfiteater Kolosej.
Le streljaj od njega je v počastitev zmage v bitki za Milvijanski most, postavljen Konstantinov slavolok. Pogled z vrha Koloseja proti zahodu razkrije Forum, središče trgovskega, političnega, religioznega in družabnega življenja antičnega Rima. V okviru Foruma, razteza se med gričema Palatin in Kapitol, si je mogoče ogledati ostanke številnih templjev, posvečenih rimljanskim bogovom, bazilik in ostalih zanimivih stavb, ki obiskovalcem razkrivajo življenje tistega časa.
Kruha in iger, je veljalo v tistih suženjskih časih, in nekaj sto metrov južneje v dolinici med Aventinom in Palatinom, je nastal hipodrom, imenovan Circus Maximus. Nekoč je bilo vladanje bolj preprosto kot danes in tako si je dal cesar Domicijan, ljubitelj konjskih dirk s kočijami, ob hipodromu meni nič, tebi nič, zgraditi novo palačo.
Najbolje ohranjena stavba antičnega Rima pa je Panteon, tempelj, posvečen vsem rimskim bogovom. V drugem stoletju ga je dal zgraditi cesar Hadrijan, velik ljubitelj grške arhitekture, zato se ni čuditi, da se zgradba s šestnajstimi zunanjimi stebri zgleduje po grških templjih. Notranjost Panteona osvetljujejo sončni žarki, ki prodirajo skozi odprtino v 43 metrov visoki – in prav toliko široki – kupoli. Ta pušča prosto pot tudi dežju, zato so v tleh v središču templja številne majhne odprtine, ki skrbijo za odvajanje vode.
Svobodni Rimljani pa so poleg religioznih svetišč, upravnih zgradb in zabaviščnih prostorov, neizmerno uživali tudi v kopanju v javnih termah, v Rimu so bile to Karakalove terme, kjer so že stari Rimljani knajpali in se iz domiselno ogrevanih bazenov selili v tako imenovane frigidarije oziroma hladilnice. Mens sana in corpore sano, zdrav duh v zdravem telesu, so pravili Rimljani, zato je v okviru term poleg knjižnice delovala tudi telovadnica, kjer so moški prakticirali predvsem boks in gimnastiko.
Preberite tudi drugi del članka o Rimu. Klikni TUKAJ.
