Te dni na ulicah in v trgovskih centrih že »močno diši po praznikih«. Trgovci bodo naredili vse, da nam prikličejo spomine na otroštvo, ko je res dišalo po smrekovih vejah, marcipanu, svežem pecivu, kuhanem vinu, cimetu in klinčkih. Razlika je le v tem, da so bile vonjave, ki so se nam vtisnile v spomin, pristne, te, s katerimi nas vabijo danes, pa so praviloma umetne dišave, pridobljene iz nafte.
Vonjave so kot glasba, saj ima podobno kot zvok tudi vsaka vonjava svoje nihanje. Če si boste zavrteli nekaj sentimentalnega, vas bo to hitro spravilo v romantično razpoloženje. Če boste poslušali glasbo z veliko ritma, vas bo premaknila v gibanje. Z EEG testi so dokazali, da vonjave delujejo na enak način. Olja melise, sivke in meditativna olja na primer upočasnjujejo delovanje možganskih valov, olja citrusov pa jih pospešujejo.
Zanimivo je, da vonjave sprožijo reakcijo hipofize (ki uravnava izločanje hormonov) in vegetativnega sistema (obtok, prebava, dihanje, uravnavanje temperature), še preden naši možgani dojamejo, katero vonjavo vohamo.
In ne le, da delujejo preden jih sploh zaznamo, delujejo tudi potem, ko jih z vohom ne zaznavamo več, saj se ta po približno 15 minutah utrudi.
Pa smo tam. Tisto, kar dejansko deluje, je vibracija, notranji zapis olja.
Vonj, ki ga zavohamo, in ime, ki ga temu vonju dodajo naši možgani, nista pogoj za reakcijo naše notranje kemije. Nos je le »recepcija«- portir, ki odpira vrata. Telo se odzove na dejanski zapis.
Sintetična olja pa so le kulisa naravnih olj. Res da v našem sistemu prikličejo spomin na prave dišave in okoliščine, v katerih smo jih prvič zavohali, vendar njihov zapis in vibracija nimata življenjske moči. Ko možgani rečejo: »Mmm, vrtnica!«, se hipofiza in drugi deli telesa odzovejo z: »Bljak … spet nafta!«.
Sintetično pridobljene vonjave dejansko kontaminirajo naša telesa. So kot trojanski konj, ki s prevaro doseže, da jim odpremo vrata, kjer nato delajo škodo. Snovi umetnih olj, ki jih vdihavamo, se nalagajo v telesu, naravna olja pa se v celoti izločijo. Najhujše je seveda onesnaženje na subtilni ravni.
Svet brez vonja
Industrija izkorišča našo potrebo po vonjavah in nam ponuja vse bolj odišavljene izdelke. Detergenti, mehčalci, šamponi, mila, čistila, kreme, celo igrače, svinčniki, radirke in oblačila danes dišijo močneje kot včasih parfumi.
Dišave za dom, avtomobile in pisarne so očitno tako iskano blago, da prenesejo milijonske oglaševalske proračune. Če so oglaševanju na televiziji namenili 10 % cene izdelka, potem morajo prodati 200.000 kosov, da povrnejo predvajanje desetih spotov. Toliko pa jih ponavadi zadošča le za en teden oglaševanja. Da bi oglaševali tri tedne, morajo prodati vsakemu gospodinjstvu po en osvežilec zraka! Po tem, da še niso odnehali, lahko sklepamo, da se jim račun izide.
Gre za velik biznis. Pridobivanje umetnih vonjav je tudi do 1.000-krat cenejše, kot pridobivanje naravnih. Za en liter eteričnega olja jasmina je treba nabrati 8 milijonov jasminovih cvetov. Zato liter stane 10.000 evrov. Sintetični ponaredek pa na trgu dobite za 10 evrov.
V svetu je znanje aromatologije visoko spoštovano. Aromaterapija je komplementarna oblika zdravljenja, ki v kombinaciji z drugimi metodami dosega zelo dobre rezultate. Poznavalci dejanskega notranjega zapisa »esence« rastline vedo, kako lahko eterična olja izkoristimo, da vzpostavimo ravnovesje v organizmu.
Razlika med dejanskimi vonjavami in sintetičnimi ponaredki je kot razlika med sprehodom po obali in gledanjem razglednice z obale. Le dejansko doživetje je tisto, kar bo v nas povzročilo spremembo.
Notranji občutek, ki ga potrebujemo, lahko dobimo le od dišav, ki nosijo dejanski zapis rastlin, iz katerih prihajajo.
Kako prepoznamo dobra olja?
* Najboljša so olja iz rastlin, pridelanih brez kemije.
* Na dobrih oljih boste našli precizno navedeno ime in latinski naziv rastline, iz katere je pridobljeno.
* Cena različnih olj se bo razlikovala, ker se tudi cena pridobivanja močno razlikuje. Če vsa olja ponujajo po enaki ceni, tu nekaj »smrdi«.
* Najboljši proizvajalci izvajajo tudi teste s plinsko kromatografijo, masno spektrometrijo in analizo sledov in tako zagotavljajo, da se v olja ne bodo pritihotapili ostanki kemije.
Še nekaj koristnih napotkov, če želite iz aromaterapije potegniti največ dobrega.
* Eterična olja se ne smejo pregrevati. Kapljanje olj na radiatorje, peči ali v posode, ki so tik nad svečkami, olja »skuri« in ne osvobaja njihove esence, ki je najbolj dragocena.
* Temperatura vode, v katero nakapljate eterično olje, naj ne bi presegala 45-50 oC. Zato izbirajte takšne izparjalnike, ki so dovolj visoki, da jih svečka ne pregreva. Obstajajo tudi marmorni izparjalniki s termostatom, ki vzdržujejo idealno temperaturo ves čas. Takšne uparjalnike najdete v trgovinah, ki prodajajo najboljša eterična olja.
* Olja se ne mešajo z vodo. Lahko jih zmešate z maščobnimi olji, mlekom, medom, visokoodstotnim alkoholom ali tekočim milom.
* Kot pove že ime, eterična olja hitro hlapijo. Najdaljše trajanje jim zagotovite tako, da jih shranite v temnih stekleničkah, na mestih, kamor ne prodre svetloba. Najkrajšo »življenjsko dobo« imajo olja citrusov (približno 1-1,5 let), zato jih ni treba hraniti za »hude čase«. Uporabljajte jih čim bolj sveže.
* V vlažnem zraku je učinek vonjav intenzivnejši.
* Če delate mešanice, kozmetične preparate, masažna olja z dodatkom eteričnih in podobno, narejene preparate porabite v roku 2-3 mesecev.
