Ne morem se ravno šteti za poznavalca, saj so tisti dnevi, ko sem od vsega zares najraje prebiral znanstveno fantastiko, ker se mi je zdela najbolj zanimiva od vsega, kar je mogoče najti med dvema platnicama, že zelo zelo daleč, tako daleč, da se jih še komaj spominjam. V tistem času sem napisal tudi zelo ambiciozno seminarsko nalogo o znanstveni fantastiki, a za tokratno temo v njej pri najboljši volji nisem mogel najti nič uporabnega.
Morda se tudi zato ne omejujem več le na znanstveno fantastiko, ampak raje gledam širše, na fantastično književnost kot celoto. Sem sodijo poleg različnih podžanrov znanstvene fantastike še grozljivi romani, pravljice za odrasle, različne domišljijske epopeje, itd. Meja med znanstveno in ostalo fantastiko se v zadnjem času iz različnih razlogov tudi sicer večinoma zabrisuje.
H. P. LOVECRAFT: Omnibus (zbrana dela) 1, 2 in 3; Še predvsem romani AT THE MOUNTAINS OF MADNESS, THE CASE OF CHARLES DEXTER WARD in SHADOW OVER INNSMOUTH
Tega, pri nas še neprevedenega mojstra grozljivega in morbidnega smatram skorajda za genija. Poleg tega da se nahaja na tej lestvici, je tudi sicer eden mojih najljubših pisateljev nasploh. In zakaj gre? Lovecraftove zgodbe so najbolj neobrzdana kombinacija med orisi neustavljive obsedenosti in grozo, ki preži na človeka onkraj ozkega okvira treh dimenzij, na katere je obsojen, seveda pa neredko tudi znotraj njega.
Lovecraft je sicer z literarnega stališča vsaj po mojem skromnem mnenju eden največjih stilistov vseh časov, poleg tega pa predstavlja popolno zmagoslavje domišljije nad, v literaturi prevečkrat precenjeno vsakdanjo resničnostjo.
KURT VONNEGUT: KLAVNICA PET
To nadčasovno umetnino postavljam na sam vrh mogoče tudi zato, ker je od vseh največjih mojstrovin znanstvene fantastike tudi najpogosteje prezrta in podcenjevana. O njej sem že pisal, tako da se v podrobnosti tule ne bom spuščal.
DOUGLAS ADAMS: ŠTOPARSKI VODNIK PO GALAKSIJI
O njem pišem v drugem članku. Preberite ga, pa boste videli, zakaj mi je všeč.
[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=2LNjgv5p3Ek[/youtube]EDGAR ALLAN POE: vse, kar je napisal.
Pisatelj, ki si je fantastiko v marsičem, kar je zanjo značilno, sploh izmislil in zagotovo tudi pisatelj, ki predstavlja njen najvišji vrh. Na svetovno književnost je vplival v toliko stvareh, da bi jih bilo skoraj nemogoče našteti.
TERRY PRATCHETT: Romani iz cikla o Discworldu
Sicer je Pratchettovih romanov o Discworldu (se mi zdi) že več kot petdeset in avtor še naprej prizadevno izdaja nove. Prebral sem jih precej manj kot polovico, a lahko zagotovim, da je v njih najti veliko prvovrstnega gradiva, ki ga lahko priporočim tudi vsakemu ljubitelju Štoparskega vodnika po galaksiji. Pratchett je izjemno inteligenten, duhovit in brez predsodkov.
STANISLAW LEM: ZVEZDNI DNEVNIKI IJONA TIHEGA
Neponovljiva klasika in eden redkih v bistvu filozofskih romanov, obarvanih z znastveno fantastiko, ob katerih se nakrohotate do solz. Soroden Štoparskemu vodniku, a veliko manj splošen. Lem je tudi sicer eden najboljših avtorjev znanstvene fantastike in eden redkih, pri katerem ne morete zgrešiti ne glede na to, katero knjigo vzamete v roke. Vse so odlične, med seboj pa tudi precej različne.
ALFRED BESTER: RAZNIČENEC
Znanstveno fantastična drama v najboljšem pomenu te besede. Odlična zgodba o moralni dilemi in o človeški naravi, ki se z njo sooča. Le redko je klasični boj med dobrim in zlim orisan na tako visoki ravni, tudi znotraj literature nasploh. Pretresljiva in nepozabna knjiga.
WILLIAM GIBSON: NEVROMANT
Knjiga, katere še po vseh teh letih, ko sem se med drugim mukoma prikopal do nekakšnega zasilnega razumevanja tudi nekaterih izmed potrjeno težkih literarnih del, ne razumem. Ne znam povedati niti, o čem govori. Vem le to, da je odlična in da bi jo moral čimprej prebrati še enkrat, saj je minilo že kar precej let, odkar sem jo imel v rokah. Mogoče mi bo tokrat jasno kaj več.
ISAAC ASIMOV: ROBOTSKA TRILOGIJA (Golo sonce, Jeklene votline, Jaz, robot).
Asimov je in bo za vedno ostal nepozaben zaradi večih razlogov. Dandanes se med poplavo vsakršnih, pogosto nepreglednih serij znanstvenofantastičnih romanov le redko najde kaj tako inspiriranega in narejenega s toliko dobrega okusa, pa tudi enkratnega talenta, kakršnega je premogel ta stari mojster.
Izjemno domiselni trije zakoni robotike so najbrž znani vsakemu ljubitelju zvrsti in vsakdo si najbrž lahko tudi predstavlja, da si niti ni težko izmisliti svojega sveta, zares izjemno težko pa ga je pripraviti do tega, da zaživi pred očmi bralca.
PHILLIP K. DICK: UBIK …
ali pa sploh katerikoli izmed njegovih romanov. Po eni njegovih kratkih zgodb je bil med drugim narejen scenarij za kultnega Iztrebljevalca s Harrisonom Fordom in Rutgerjem Hauerjem v glavnih vlogah. Dick je mojster visokotehnološkega trilerja, ki se ponavadi dogaja sredi popolnoma brezupne in zavožene človeške prihodnosti.
Zdi se mi, da marsikaj od vzdušja v svojih delih dolguje Franzu Kafki, sodobna znanstvena fantastika pa njemu samemu zagotovo dolguje še veliko več od tega.
