Foto abeceda: kompozicija

Kaj je kompozicija?

Celota je sestavljena iz delov. Razporeditev in medsebojni odnos teh delov se imenuje kompozicija.

Poglejte na mizo, za katero ravnokar sedite in si jo predstavljajte kot celoto, potem pa poglejte stvari, ki so na njej. Te stvari so kompozicija na mizi. In če je miza pospravljena in urejena je zato tudi kompozicija taka. Če je neurejena je tudi kompozicija neurejena. Lahko vam je všeč ena in druga kompozicija, lahko pa nobena.

Pri dobri kompoziciji gre za usklajenost elementov med seboj in s tem uravnoteženost celote. Če rečemo, da fotografija »stoji«, pomeni da je uravnotežena, je v harmoniji, potem je to dobra kompozicija.

Dobro kompozicijo dosežete z vajo

Zelo dobra vaja za trening kompozicije je da vzamete navaden prazen A4 list, stečete na dvorišče in naberete par kamenčkov premera 2-3cm, jih operete in obrišete in jih date ob list. Potem se pa začete igrati. Najprej poskusite postaviti en kamenček na list tako, da vam bo njegova pozicija na listu všeč. Lahko ga date na sredino, na rob, v zlati rez, … Iščite katera pozicija kamenčka vam bo všeč. Potem vzemite še en kamenček in ga dodate v kompozicijo. Ko dodate drugega, ne gre več za le en element, ki je neodvisen na praznem listu, ampak za dva elementa, ki že hočeta vzpostaviti komunikacijo oziroma odnos. Lahko dodate še tretji in četrti in peti kamen, vsakega posebej in preizkušajte njihove mesdeboje odnose in glejte kako izpadejo kot celota. Lahko delate črte, lahko mreže, lahko pride do kaotične situacije,… Gre za osnove kompozicije.

Drugi primer, ki je zelo dober za učenje, nadgradnjo fotografske kompozicije, je opazovanje že narejenih kompozicij. V DVD predvajalnik vložite poljuben film in ga glejte z upravljalcem v roki. Ko se vam zdi kakšen kader zanimiv, ustavite sliko in opazujte kompozicijo na ekranu. Filme navadno snemajo izkušeni mojstri, ki točno vedo kaj je kompozicija. Ko ustavite kader, dobro opazujte in analizirajte sliko. Zakaj je kaj tako postavljeno in ne drugače, zakaj je nekaj v vogalu, nekaj v zlatem rezu, kaj je s tretjinami, diagonalami,…

Kompozicije lahko opazujete nenehno in povsod. Le opaziti jih je potrebno. Tloris vaše dnevne sobe je kompozicija, umetniške slike v galeriji so kompozicije, kozarci zloženi na polici, okraski na novoletni jelki, avtomobili na parkirišču pred trgovskim centrom,…

Kompozicija mora biti zamišljena

Načeloma obstajajo pravila za sestavljanje kompozicije. Pravilo tretjin, diagonale, vsemogočnega zlatega reza, ki ga najdete skoraj povsod v naravi, trikotnika, nizkega horizonta, … Ampak jaz pravim, da je najvažnejši občutek in ne pravilo. Če vam v dani situaciji ustreza neka na videz zelo čudna kompozicija, zakaj pa ne. Če ste se le zavestno odločili zanjo. Ko govorimo o zamišljeni kompoziciji, »škljoc na blef« ne šteje.

Pri postavljanju kompozicije je veliko odvisno tudi od tega, kaj fotografirate. Če fotografirate pokrajino, potem je kar precej časa za iskanje neke vam všečne kompozicije elementov. Če fotografirate šport, potem tega časa ni in je potrebno zelo hitro videti, kadrirati in pritisniti, sicer je prej kot si zamislite perfektno kompozicijo, že vse mimo.

Podobno je pri reportažnem fotografiranju. Ko se odločiš dvigniti fotoaparat k očesu in pritisniti, mora biti kompozicija samoumevna. Takrat ni kaj dosti za razmišljat, gre za občutek in specifično videnje vsakega posameznika. Moj nasvet je: opazujte, opazujte in opazujte in analizirajte. In predvidevajte v naprej. V glavi si ustvarjajte fotografije.

Zaključek

Pravila kompozicije so napisana za osnovo. Ko jih prerastete lahko delate, kar vam ustreza. Takrat se končno odprete in delate res vam lastne kompozicije. Vse je dovoljeno.

Dodajam še par primerov kompozicij in njihovih analiz:

Namig: za povečavo kliknite na sliko

Naslednjič: Foto abeceda: fotoaparat