Foto abeceda: čas in zaslonka

Fotografija je zapis svetlobe na medij (npr. film ali čip). Svetloba pride na medij skozi objektiv, ki ima poleg vseh leč še luknjo, ki se jo veča ali manjša in tako določa, koliko svetlobe bo prišlo na fotografski medij. Ta spreminjajoča se luknja se imenuje zaslonka. Narejena je iz premičnih lamel. Princip je podoben kot pri očesni zenici. Več kot je svetlobe, bolj je zenica zaprta. Manj kot je svetlobe, bolj je zenica odprta.

Namig: za povečavo kliknite na sliko

Narava, pokrajina
Pokrajino se navadno fotografira z zaprtimi zaslonkami in temu primerno dalšimi časi. Tako dobimo fotografije z večjo globinsko ostrino. Daljši časi osvetlitve pa naredijo v primeru vode zabrisanost, saj z dolgimi časi ne moremo zamrzniti gibanja. V tem primeru je 1/10sec naredila peno bolj živo.

Torej, imamo zaslonko skozi katero pride svetloba v fotoaparat. Potrebujemo še čas osvetlitve, ki določa koliko časa bo svetloba prihajala (skozi zaslonko) na medij. Gre za premosorazmerni sistem. Bolj kot je zaslonka odprta, hitreje bo svetloba prišla na medij. Bolj kot je zaprta, več časa bo potrebnega za ustrezno osvetlitev medija.

Kolega mi je zadnjič povedal odlično primerjavo. Če je kozarec medij in je voda svetloba, pipa pa zaslonka, bo nekako takole: bolj kot bomo odprli pipo (zaslonko), več vode (svetlobe) bo steklo skoznjo, prej bo kozarec (medij) poln. Ali tudi: imate en liter vode v steklenici za vino (zaslonka 2cm) in en liter v loncu za kuhanje (zaslonka 30cm). Če obe posodi hkrati obrnete – katera bo prej prazna? Še en primer: če pogled usmerite na neki predmet z odprtimi očmi, ga boste zelo hitro izostrili (sfokusirali), če pa boste gledali isti predmet s priprtimi očmi, boste potrebovali malo več časa, da ga boste dobro videli.

Izostritev na usta. Zaslonka odprta na f2,5, čas 1/200sec.
Izostritev na usta. Zaslonka odprta na f2,5, čas 1/200sec.

Posvetimo se še nekaterim tehničnim podatkom. Zaslonke delimo glede na njihovo odprtost oz. zaprtost – od f1 do f45 (lahko celo še večje oziroma še manjše). Če pogledamo standardni 50mm objektiv (ki se šteje za normalni objektiv še iz časov filma), na katerem se je odprtost zaslonke še lahko ročno določala, na njem navadno piše: f1.4, f2, f2.8, f4, f5,6, f8, f11, f16 (f1.4 je najbolj odprta in f16 je najbolj zaprta).

Kaj pa časi osvetlitve? Če vzamemo nekje iz omare starejši fotoaparat, ki ima na vrhu vrtljivi gumb, kjer so napisani časi, piše nekako takole: B, 1/1, 1/2, 1/4, 1/8, 1/15, 1/30, 1/60, 1/125, 1/250, 1/500, 1/1000, 1/2000. Te številke pomenijo delčke sekunde. Sodobni fotoaparati imajo te osnovne čase (in tudi odprtost zaslonke) razdeljene še na polovice oziroma tretjine, kar pripomore k zelo natančnim osvetlitvam medija.

Navadno se hočemo živalim kar se da približati, za kar potrebujemo teleobjektiv, ampak o tem bo govora naslednjič. Izostritev na prvo lastovko. Čas 1/500sec. Zaslonka f7,1 na teleobjektivu, kar pomeni da druga lastovka ni ostra, a je kljub temu dokaj dobro vidna. Če bi zaslonko odprli bolj, bi bila manj vidna, v primeru zapiranja zaslonke, pa moramo paziti na čas osvetlitve, ki pa pri teleobjektivih lahko povzroči streseno fotografijo, če nimamo raznih stabilizatrjev slike,...
Globinska ostrina. Navadno se hočemo živalim kar se da približati, za kar potrebujemo teleobjektiv, ampak o tem bo govora naslednjič. Izostritev na prvo lastovko. Čas 1/500sec. Zaslonka f7,1 na teleobjektivu, kar pomeni da druga lastovka ni ostra, a je kljub temu dokaj dobro vidna. Če bi zaslonko odprli bolj, bi bila manj vidna, v primeru zapiranja zaslonke, pa moramo paziti na čas osvetlitve, ki pa pri teleobjektivih lahko povzroči streseno fotografijo, če nimamo raznih stabilizatrjev slike,…

Kaj to pomeni v praksi? Če hočete fotografirati nogometno tekmo in imeti ostre nezabrisane posnetke, boste potrebovali čas vsaj 1/500s. In če imate teleobjektiv z zaslonko 2,8 in fotografirate pod žarometi, bo potreben tudi visoki ISO (standard za občutljivost medija, da ne bo posnetek stresen). Po drugi strani pa boste v istih pogojih na koncu tekme fotografirali zmagovalno ekipo – eno gasilsko fotografijo pač – in boste v istih pogojih uporabili širokokotni objektiv, zaslonko zaprli na 5,6 ali 8 in s tem tudi podaljšali čas osvetlitve na 1/125s ali 1/60s. Torej, zaslonka 2,8 (kar je relativno velika zaslonka) in čas 1/500, je premosorazmerno z zaslonko 8 pri 1/60s.

Lastovka v zraku - 1/1000sec in f5,6. Lastovka je lepo zamrznjena.
Zamrznitev. Lastovka v zraku – 1/1000sec in f5,6. Lastovka je lepo zamrznjena.

Z izbiro velikosti zaslonke se pojavi še ena zanimivost. Gre za območje, kjer je fotografija ostra – globinska ostrina. Primer: 50mm objektiv, čas 1/250, zaslonka 1,8, od blizu fotografirate ljubljeno osebo, izostrite na oko in pritisnete. Ostro bo samo oko, ne pa tudi nos in ušesa. Zaslonka je bila zelo odprta in čas je bil kratek, tako da je uspela priti na medij le svetloba, na točki izostritve (oko). Če bi fotografirali še enkrat, zaprli zaslonko na 8 in temu primerno zmanjšali čas ter in povišali ISO, bosta ostra tudi uho in nos. Medij je sprejel več svetlobe in odtis je »bolj globok«.

F2,8 in čas 1/500sec, sta skoraj zamrznila dogajanje. Noga nogometaša v svetlo modrem dresu je malenkost zamaknjena. Zanjo je bil čas 1/500 prepočasen.
Šport. F2,8 in čas 1/500sec, sta skoraj zamrznila dogajanje. Noga nogometaša v svetlo modrem dresu je malenkost zamaknjena. Zanjo je bil čas 1/500 prepočasen.

Pri odprtih zaslonkah se pojavi še problem kontrastov in ostrine, ki se lahko med seboj bolj prelivajo. Zelo odprte zaslonke navadno niso optimalne za fotografijo. Gre za ekstrem in pri vsakem ekstremu je tveganje večje. Tako tudi zelo zaprte zaslonke niso optimalne. Pravijo da je povprečje še najboljše. Po drugi strani pa je ravno ekstremizem zelo zanimiv in privlačen.

Če hočemo dobiti objekte v gibanju, in to tako, da je ozadnje malo zabrisano (panning), se igramo s časi okrog 1/20 – 1/60,... odvisno od hitrosti gibajočega se predmeta. V tem primeru (v zelo slabih svetlobnih pogojih na ulici) čas 1/50sec pri zaslonki f2. Akterja sta dokaj ostra, s tem da je ozadje malenkost zabrisano, kar pripomore k dinamiki gibanja.
Gibanje, dinamika. Če hočemo dobiti objekte v gibanju, in to tako, da je ozadnje malo zabrisano (panning), se igramo s časi okrog 1/20 – 1/60,… odvisno od hitrosti gibajočega se predmeta. V tem primeru (v zelo slabih svetlobnih pogojih na ulici) čas 1/50sec pri zaslonki f2. Akterja sta dokaj ostra, s tem da je ozadje malenkost zabrisano, kar pripomore k dinamiki gibanja.

Še primeri izostritve na naši babici Zlatki. Opazujte kako se s spremijanjem velikosti zaslonke spreminja ozadje:

f2,8 – ozadje lepo zabrisano, desno oko ni ostro
f2,8 – ozadje lepo zabrisano, desno oko ni ostro
f4
f4
f5,6 - ozadje že bolj vidno
f5,6 – ozadje že bolj vidno
f8
f8
f11
f11
f16 – okno zelo lepo vidno
f16 – okno zelo lepo vidno

Naslednjič: Foto abeceda: objektivi

1 komentar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.