V skladu z direktivami Evropske unije se tudi Slovenija pospešeno pripravlja na zamenjavo tehnologije prizemne radiodifuzije. Zastarelo analogno bo nadomestila digitalna tehnologija (DVB-T), ki bo prinesla boljšo kakovost signala in kopico novih možnosti izrabe televizije.
DVB-T je okrajšava za Digital Video Broadcasting - Terrestrial ali po naše prizemna digitalna video radiodifuzija. Še bolj preprosto bi temu lahko rekli oddajanje signala na zemlji. Uporabnik DVB-T signal (sliko, zvok in dodatne informacije) sprejema z navadno anteno in ne preko satelita, kabelskega ali internetnega omrežja.
Bomo res morali zamenjati vse televizorje?
Ne nujno. Najprej je treba poudariti, da bodo spremembe vplivale samo na tista gospodinjstva, ki TV signal sprejemajo preko navadnih anten. Takšnih naj bi bilo v Sloveniji nekaj manj kot 40% oziroma okoli 200.000.
Ključna stvar za uporabnika je DVB-T sprejemnik. Ta preko navadne antene sprejema digitalni signal in ga pretvarja (dekodira) v analognega. Ena izmed možnosti je res nakup novega televizorja, ki ima DVB-T sprejemnik že vgrajen. Druga možnost je DVB-T sprejemnik, ki se priključi na osebni ali prenosni računalnik. Na ta način lahko spremljamo TV program preko računalnika. Večina uporabnikov pa se bo verjetno odločila za trejo možnost. To je nakup vmesnika (STB), na katerega se na eni strani priključi sprejemna antena, na drugi pa katerikoli televizor, ki ima SCART vhod.
STB je okrajšava za Set-Top-Box. To je naprava, ki jo namestimo ob ali na televizor, vanjo vključimo antenski kabel, preko SCART kabla pa jo povežemo s televizorjem. Zraven dobimo dodaten daljinski upravljalnik za STB. Ponavadi z njim upravljamo programe, lahko pa ga nastavimo tudi za upravljanje z osnovnimi TV funkcijami (vklop, izklop, glasnost, teletekst).
Kdaj se bo opravil prehod na digitalno radiodifuzijo?
Prehod bo postopen, analogno oddajanje pa bo zaključeno konec leta 2010. Od takrat dalje sprejem z navadno anteno brez DVB-T sprejemnika ne bo več mogoč. Trenutno je omrežje DVB-T, ki ga vzpostavlja RTV Slovenija, še v fazi razvoja. Ponekod že poteka poskusno oddajanje, zaenkrat pa so v ta projekt vključeni programi TV Slovenija 1, TV Slovenija 2, TV Slovenija 3 – Parlamentarni program, Tele M (na območju vzhodne Slovenije), TV Koper-Capodistria (na območju zahodne Slovenije). Kasneje bo v shemi bistveno več programov.
Na kaj je treba paziti pri nakupu opreme?
Pri nakupu bo potrebno biti pazljiv, saj vsak DVB-T sprejemnik ni ustrezen. Sprejemniki imajo različne načine dekodiranja signala. V sosednjih državah (Avstrija, Italija, Hrvaška) uporabljajo standard, ki je znan pod imenom MPEG 2, v Sloveniji pa se uvaja kodiranje po standardu MPEG 4.
MPEG 2 je starejši in ni združljiv z MPEG 4. Nakup sprejemnika v tujini torej ni priporočljiv, saj tam prodajajo opremo, ki je ustrezna za njihov sistem, pri nas pa ne bi deloval. V obratni smeri, torej z nakupom dekodirnika MPEG 4, pa bo (na obmejnih območjih) možno sprejemati tudi signal MPEG2. Vaš novi DVB-T sprejemnik mora torej podpirati MPEG 4.
Direktorat za elektronske komunikacije na Ministrstvu za gospodarstvo bo testiral ustreznost in uporabnost razpoložljivih DVB-T sprejemnikov na našem trgu. Tisti, ki bodo test prestali, bodo opremljeni s posebno etiketo, ki bo zagotavljala ustreznost opreme. Z nakupom se torej še ne mudi. Oprema se bo po pričakovanjih v prihodnjih letih občutno pocenila, verjetno pa bo še pridobila na kakšni novi uporabni funkciji.
Kdo bo imel od nove tehnologije največ koristi?
V prvi vrsti bomo z novo tehnologijo pridobili potrošniki, oziroma gledalci televizije. Obeta se nam:
- boljša kvaliteta sprejema slike in zvoka
- možnost širokozaslonskega formata v razmerju 16:9 (do sedaj je bilo običajno razmerje med širino in višino ekrana 4:3)
- večja možnost izbire vsebin in več TV in radijskih programov
- možnost novih storitev za ljudi s posebnimi potrebami in starejše
- izboljšane dodatne storitve (prijazen uporabniški vmesnik, več jezikovno oddajanje, podnapisi, posebni znaki, nastavljiva velikost)
- konvergenca storitev (vse storitve na enem terminalu)
Pridobili pa bodo tudi ponudniki vsebin, ki jih bo digitalizacija sicer sprva krepko udarila po žepu. Finančni vložek bo velik, zato pa bodo kasneje vsebine lažje tržili. Nova tehnologija bo omogočila:
- več programov, ki bodo namenjeni bolj določeni ciljni publiki,
- možnost oddajanja TV signalov visoke ločljivosti (bolj znan pod oznako HD),
- možnost ustvarjanja interaktivnega programa, v katerem bo lahko aktivno sodeloval tudi gledalec,
- posredovanje vsebin na zahtevo (plačljive vsebine),
- nižje stroške oddajanja
- možnost združene ponudbe televizije, telefonije in interneta.
Pozitivne posledice prehoda na digitalno tehnologijo bo čutiti tudi na gospodarskem in ekonomskem področju. Ponudniki opreme bodo dobili nove prodajne priložnosti, več kanalov bo pomenilo potrebo po več vsebinah in posledično se bodo odpirala nova delovna mesta, konkurenčnost med ponudniki bo večja in še kaj bi se našlo.
Sklep
Če torej povzamemo – Zakon o digitalni radiodifuziji bo največ sprememb prinesel v gospodinjstva, ki televizijski signal sprejemajo preko navadne antene. Ta gospodinjstva bodo morala imeti DVB-T sprejemnik z dekodirnikom za MPEG 4. Direktorat za elektronske komunikacije bo tovrstne naprave na našem trgu testiral in ustrezne označil s posebno nalepko. DVB-T omrežje se šele vzpostavlja in je v poskusni fazi oddajanja. V polni moči bo začelo delovati najkasneje do konca leta 2010, ko bo sedanji, analogni način oddajanja izključen. Zaradi navedenega se z nakupom DVB-T sprejemnikov zaenkrat še ne mudi.
Več informacij najdete na spletni strani http://dvb-t.apek.si/ ali na http://www.rtvslo.si/dvb-t/
[…] tudi: Bomo v naslednjih letih res morali vsi zamenjati televizorje? analogna televizija, antena, digitalna televizija, prehod var addthis_config = […]
[…] tudi: Bomo v naslednjih letih res morali vsi zamenjati televizorje? analogna televizija, antena, digitalna televizija, prehod var addthis_config = […]
Horizontalna ali vertikalna ločljivost sedanjega TV signala je trikrat manjša kot pričakovana ločljivost Full HD TV.
To pomeni, da želi na matriki 3 x 3 točk (9) najnovejši TV prikazati briljanten barvni vzorec, … informacij pa ima samo za eno piko.
Temu primerna je kakovost analogne slike na digitalni televiziji.
AD konverzija (grafična interpolacija = elektronsko čarovništvo kako iz ene pike narediti devet pik) se lahko dogaja v TV-ju ali pa pri npr. kabelskem operaterju. Ker so algoritmi različni pri različnih proizvajalcih je tudi slika različna = večji ali manjši zmazek – v vsakem primeru pa zmazek.
Najbolj bizarna je varianta digitalnih posnetkov konvertiranih v analogno tehniko in na sprejemnikovi strani zopet konvertiranih v digitalni signal = DAD
Skratka ne nam obljubljati biserov na strani distribucije in ne nam prodajati TV-jev s testnimi Full HD videi
Na uporabniški strani delamo velike korake nazaj v prihodnost. In LCD TV se v Sloveniji prodaja le zaradi sosedske zavisti in nastopaštva, ali pa, žal, v primeru potrebe, če stari dobri CRT izdihne.
V megli, ko ne vidiš nič, ne pomaga nobena dioptrija.
Kako naj izgleda tistih manjkajočih 8 pikslov pa vprašajo lahko tudi vremenarje.
Horizontalna ali vertikalna ločljivost sedanjega TV signala je trikrat manjša kot pričakovana ločljivost Full HD TV.
To pomeni, da želi na matriki 3 x 3 točk (9) najnovejši TV prikazati briljanten barvni vzorec, … informacij pa ima samo za eno piko.
Temu primerna je kakovost analogne slike na digitalni televiziji.
AD konverzija (grafična interpolacija = elektronsko čarovništvo kako iz ene pike narediti devet pik) se lahko dogaja v TV-ju ali pa pri npr. kabelskem operaterju. Ker so algoritmi različni pri različnih proizvajalcih je tudi slika različna = večji ali manjši zmazek – v vsakem primeru pa zmazek.
Najbolj bizarna je varianta digitalnih posnetkov konvertiranih v analogno tehniko in na sprejemnikovi strani zopet konvertiranih v digitalni signal = DAD
Skratka ne nam obljubljati biserov na strani distribucije in ne nam prodajati TV-jev s testnimi Full HD videi
Na uporabniški strani delamo velike korake nazaj v prihodnost. In LCD TV se v Sloveniji prodaja le zaradi sosedske zavisti in nastopaštva, ali pa, žal, v primeru potrebe, če stari dobri CRT izdihne.
V megli, ko ne vidiš nič, ne pomaga nobena dioptrija.
Kako naj izgleda tistih manjkajočih 8 pikslov pa vprašajo lahko tudi vremenarje.
Ločljivost sedanjega TV signala je trikrat manjša kot pričakovana ločljivost Full HD TV.
To pomeni, da želi na matriki 3 x 3 točk (9) najnovejši TV prikazati briljanten barvni vzorec, … informacij pa ima samo za eno piko.
Temu primerna je kakovost analogne slike na digitalni televiziji.
AD konverzija (grafična interpolacija = elektronsko čarovništvo kako iz ene pike narediti devet pik) se lahko dogaja v TV-ju ali pa pri npr. kabelskem operaterju. Ker so algoritmi različni pri različnih proizvajalcih je tudi slika različna = večji ali manjši zmazek – v vsakem primeru pa zmazek.
Najbolj bizarna je varianta digitalnih posnetkov konvertiranih v analogno tehniko in na sprejemnikovi strani zopet konvertiranih v digitalni signal = DAD
Skratka ne nam obljubljati biserov na strani distribucije in ne nam prodajati TV-jev s testnimi Full HD videi
Na uporabniški strani delamo velike korake nazaj v prihodnost. In LCD TV se v Sloveniji prodaja le zaradi sosedske zavisti in nastopaštva, ali pa, žal, v primeru potrebe, če stari dobri CRT izdihne.
V megli, ko ne vidiš nič, ne pomaga nobena dioptrija.
Kako naj izgleda tistih manjkajočih 8 pikslov pa vprašajo lahko tudi vremenarje.
Ločljivost sedanjega TV signala je trikrat manjša kot pričakovana ločljivost Full HD TV.
To pomeni, da želi na matriki 3 x 3 točk (9) najnovejši TV prikazati briljanten barvni vzorec, … informacij pa ima samo za eno piko.
Temu primerna je kakovost analogne slike na digitalni televiziji.
AD konverzija (grafična interpolacija = elektronsko čarovništvo kako iz ene pike narediti devet pik) se lahko dogaja v TV-ju ali pa pri npr. kabelskem operaterju. Ker so algoritmi različni pri različnih proizvajalcih je tudi slika različna = večji ali manjši zmazek – v vsakem primeru pa zmazek.
Najbolj bizarna je varianta digitalnih posnetkov konvertiranih v analogno tehniko in na sprejemnikovi strani zopet konvertiranih v digitalni signal = DAD
Skratka ne nam obljubljati biserov na strani distribucije in ne nam prodajati TV-jev s testnimi Full HD videi
Na uporabniški strani delamo velike korake nazaj v prihodnost. In LCD TV se v Sloveniji prodaja le zaradi sosedske zavisti in nastopaštva, ali pa, žal, v primeru potrebe, če stari dobri CRT izdihne.
V megli, ko ne vidiš nič, ne pomaga nobena dioptrija.
Kako naj izgleda tistih manjkajočih 8 pikslov pa vprašajo lahko tudi vremenarje.
Ni vse tako idealno!
Rešitev s set-up boxom (STB) ni tako idealna, kot se na prvi pogled zdi:
– v vsakem gospodinjstvu je ponavadi več TV-jev, kjer bo za vsakega posebej treba kupiti STB (=zlata jama za Merkur, Big-Bang, Boff…)
– obstoječa analogna oprema za snemanje (VCR) bo bistveno manj funkcionalna, ker se bo dalo snemati zgolj tisti kanal, katerega se trenutno gleda (ni možno gledati na TV-ju en kanal, drugega pa snemati)
– STB tudi povečuje porabo električne energije (kje ste zeleni, ki ponavadi že pri nepomembnih malenkostih skačete pokonci?!)
– digitalna TV tudi ni tako tehnično dovršena, kot se zdi (znani so primeri, ko slika popolnoma izgine, ko nekdo v bližini uporablja mobilni telefon – pri analogni TV je slika samo malo progasta, tu pa popolnoma izgine; težave so tudi v primeru odbojev signalov – pri analogni TV se ta pojav kaže v duhovih, tu pa lahko slika izgine.
– naivno je pričakovati briljantno lepo sliko – televizijske hiše bodo tu precej gledale iz komercialnega gledišča – bitna hitrost bo tako visoka, da bo slika še prebavljiva – čim več se bo poskušalo stlačiti v neko določeno pasovno širino (dokaz za to so nekateri digitalni satelitski programi, kjer je slika mnogo slabša, kot pri analognem načinu oddajanja).
Iz vsega skupaj lahko mirno rečem, da ljudem – končnim uporabnikom digitalizacija ne bo prinesla kakšne omembe vredne koristi, bo pa prinesla kar lep kup stroškov – uporabnik bo opremo v končni fazi moral zamenjati, če bo hotel doseči funkcionalnost, na katero je doslej bil navajen.
Lp
Ni vse tako idealno!
Rešitev s set-up boxom (STB) ni tako idealna, kot se na prvi pogled zdi:
– v vsakem gospodinjstvu je ponavadi več TV-jev, kjer bo za vsakega posebej treba kupiti STB (=zlata jama za Merkur, Big-Bang, Boff…)
– obstoječa analogna oprema za snemanje (VCR) bo bistveno manj funkcionalna, ker se bo dalo snemati zgolj tisti kanal, katerega se trenutno gleda (ni možno gledati na TV-ju en kanal, drugega pa snemati)
– STB tudi povečuje porabo električne energije (kje ste zeleni, ki ponavadi že pri nepomembnih malenkostih skačete pokonci?!)
– digitalna TV tudi ni tako tehnično dovršena, kot se zdi (znani so primeri, ko slika popolnoma izgine, ko nekdo v bližini uporablja mobilni telefon – pri analogni TV je slika samo malo progasta, tu pa popolnoma izgine; težave so tudi v primeru odbojev signalov – pri analogni TV se ta pojav kaže v duhovih, tu pa lahko slika izgine.
– naivno je pričakovati briljantno lepo sliko – televizijske hiše bodo tu precej gledale iz komercialnega gledišča – bitna hitrost bo tako visoka, da bo slika še prebavljiva – čim več se bo poskušalo stlačiti v neko določeno pasovno širino (dokaz za to so nekateri digitalni satelitski programi, kjer je slika mnogo slabša, kot pri analognem načinu oddajanja).
Iz vsega skupaj lahko mirno rečem, da ljudem – končnim uporabnikom digitalizacija ne bo prinesla kakšne omembe vredne koristi, bo pa prinesla kar lep kup stroškov – uporabnik bo opremo v končni fazi moral zamenjati, če bo hotel doseči funkcionalnost, na katero je doslej bil navajen.
Lp