
Vožnja ni le dejanje premikanja. Je izraz svobode, neodvisnosti in občutka, da obvladujemo življenje. Zato ni čudno, da številni starejši vozniki do zadnjega trenutka držijo v rokah volan, četudi jih telo in čas počasi opominjata, da prihajajo spremembe. A spremembe niso nekaj, česar bi se morali bati. So priložnost za zrel razmislek in iskrenost do sebe – predvsem ko gre za varnost v prometu.
Z leti se spremenimo – to je naravno
Staranje prinaša modrost, a tudi telesne in kognitivne spremembe. Te ne pomenijo, da nismo več sposobni za vožnjo, pomenijo pa, da se moramo prilagoditi in realno oceniti svoje sposobnosti.
Z leti:
- se poslabša vid – predvsem zaznavanje v mraku in pri močnem soncu, pogosteje nastopijo očesne bolezni, kot sta siva mrena ali glavkom,
- slabi sluh, kar lahko vpliva na zaznavanje siren, opozoril in drugih prometnih signalov,
- se podaljšajo odzivni časi, kar lahko v kritičnih trenutkih pomeni razliko med varno vožnjo in nesrečo,
- oslabi mišična moč in gibljivost, kar otežuje obračanje glave pri preverjanju mrtvih kotov,
- se zmanjšata koncentracija in razsodnost, predvsem ob utrujenosti ali pod vplivom zdravil,
- je okrevanje po prometnih nesrečah daljše in tveganje za težje poškodbe večje, tudi pri manjših trkih.
Prav zato je ključno, da se starejši vozniki zmorejo ustaviti, pogledati vase in si priznati, da so spremembe naravne – in predvsem, da ni sramotno, če ne zmorejo več voziti kot nekoč. Veliko večja sramota bi bila vztrajati za volanom, ko to pomeni ogrožanje sebe in drugih.
Zakaj po 60. letu na obnovitveni tečaj vožnje in brezplačne delavnice?
Kaj pravi zakon? Vozniško dovoljenje po 70. letu
V Sloveniji se mora voznik ob dopolnjenem 70. letu starosti pri podaljšanju vozniškega dovoljenja udeležiti pregleda pri osebnem zdravniku, ki oceni njegovo splošno zdravstveno sposobnost za vožnjo. Če zdravnik meni, da je to potrebno, lahko predlaga tudi pregled pri specialistu medicine dela, prometa in športa, ki nato izda ustrezno zdravniško spričevalo. To spričevalo je obvezno za podaljšanje vozniškega dovoljenja po 70. letu.
Pomembno je vedeti, da po tej starosti vozniško dovoljenje ni več izdano za obdobje 10 let, kot velja pri mlajših, ampak največ za 5 let, pogosto tudi manj – odvisno od ocene zdravniške komisije.
Če zdravnik ugotovi, da oseba ni več zmožna varne vožnje, se dovoljenje ne podaljša, ali pa se podaljša za krajše obdobje ob določenih pogojih (npr. le za dnevno vožnjo, vožnjo brez avtocest itd.).
Kako poteka postopek podaljšanja vozniškega dovoljenja?
- Obiščemo osebnega zdravnika, ki pregleda zdravstveno stanje, kartoteko in po potrebi izda napotnico za specialistični pregled.
- Specialist medicine prometa opravi oceno in izda zdravniško spričevalo.
- Zdravniško spričevalo predložimo na upravni enoti, kjer zaprosimo za novo vozniško dovoljenje.
- Po opravljenem postopku prejmemo novo vozniško dovoljenje, praviloma z omejenim rokom veljavnosti.
Varnost kot izraz skrbi za druge
Vožnja ni več samoumevna pravica, temveč privilegij, ki zahteva redno preverjanje sposobnosti, tako kot to počnejo poklicni vozniki ali piloti. Marsikdo misli: »Saj vozim že 50 let brez nesreče, zakaj bi zdaj dvomili vame?« Toda dejstvo je, da se je svet spremenil, promet je gostejši, vozila hitrejša, in tveganja večja.
Prav zato naj bo odločitev o prenehanju ali omejitvi vožnje dejanje ljubezni – do drugih udeležencev v prometu, do družine, ki bi jo izguba bolela, in do sebe, da si priznamo: »Zmorem še veliko, a ne več vsega.«
Dobri zgledi: Voziti z modrostjo, ne z egoizmom
Številni starejši vozniki so povsem sposobni za varno vožnjo tudi po 80. letu starosti – toda to zmorejo tisti, ki redno obiskujejo zdravnika, skrbijo za zdrav življenjski slog, gredo na kontrolne preglede brez izgovorov in se zavedajo svojih omejitev.
Veliko starostnikov priznava, da so ugotovili, da so po vožnji preveč utrujeni, vozijo avtomatsko in sploh ne z mislijo na cesto, niso več prepričani v svoje znanje cestno prometnih predpisov in si priznali, da vožnja preprosto ni več zanje. Takšno priznanje ni poraz. Je zrelost. Je poklon življenju in zavedanju, da smo nekoč hiteli skozi svet, zdaj pa ga lahko opazujemo v miru in varnosti.
Alternativa vožnji: Pomoč, prevoz, spremstvo
Ko vožnja ni več možnost, še vedno obstajajo rešitve. Na voljo so:
- organizirani prevozi za starejše (kot npr. Prostofer, Rdeči križ ipd.),
- pomoč družine in prijateljev,
- javne oblike prevoza, ki so dostopne, znižane in pogosto prilagojene za starejše,
- mobilne aplikacije, ki omogočajo preprosto naročanje taksija ali deljenega prevoza.
Pomembno je, da starostnik ne ostane ujet v osamljenost – a tudi ne postane nevaren sebi in drugim.
V stiku s seboj – največja odgovornost
Vsak starostnik si želi, da ga drugi še vedno vidijo kot sposobnega, aktivnega in samostojnega. A najpomembnejša je iskrenost do samega sebe. V ogledalu ne iščimo več mladosti, te ni več – iščimo modrost, ki nas vodi, ko se odločimo za varen umik iz prometa.
Vožnja je odgovornost, ne pravica. In modrost starejših je pogosto tista, ki najbolj plemeniti družbo – tudi, ko se izrazi z besedami: »Ne bom več vozil. Odločil sem se za življenje.«