Poznavalci razmer sicer opozarjajo, da število čakajočih na Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS) ni realno, saj veliko posameznikov vloge pošlje v več domov hkrati, poleg tega nekateri vlogo oddajo nekaj let, preden bi potrebovali posteljo. Kljub temu pa posteljo v domu še vedno nujno potrebuje med 5.000 in 7.000 ljudi. Koliko domov bi torej morali zgraditi? Pravzaprav je v Sloveniji domov dovolj, vendar niso ustrezno razporejeni, je za zlataleta povedal Boris Koprivnikar, predsednik upravnega odbora SSZS.
»Nujno potrebujemo dodatne kapacitete predvsem v sami Ljubljani, kjer bi po naših ocenah potrebovali vsaj dodatnih tisoč mest.,« dodaja. Poleg tega v Sloveniji še niso dovolj razvite druge oblike pomoči starejšim (pomoč na daljavo, na domu, varovana stanovanja, dnevno varstvo, …), ki bi razbremenile pritisk na domove.
Na dom se čaka tudi po več let
V Ljubljani se tako lahko na dom čaka tudi po več let, medtem ko je na severovzhodnem koncu Slovenije kar nekaj domov, ki lahko praktično takoj sprejmejo nove stanovalce.
[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=GVodCsKvJX0[/youtube]
Pregled števila čakajočih po posameznih domovih lahko bralci najdete na spletni strani SSZS.
Koprivnikar pravi, da zelo nerad ocenjuje čas čakanja na prosto posteljo, saj je tudi v istem domu glede na storitev oz. zahtevnost pomoči, ki jo uporabnik potrebuje, čakalna doba lahko zelo različna. »Včasih je mogoče dobiti praktično takoj prosto mesto na stanovanjskem oddelku, dlje časa pa se čaka na negovalno posteljo,« pravi Koprivnikar.
Domovi so dragi, pokojnine pa nizke
Najnižja cena osnovne oskrbe v domu v javni mreži je 447 evrov mesečno, najvišja cena pa 736 evrov. »Cena najzahtevnejše oskrbe, za osebe, ki so popolnoma odvisne od tuje nege in pomoči, se giblje od 845 do 1.135 evrov mesečno,« je dejal Koprivnikar. Razlike v ceni so predvsem odvisne od stroškov za infrastrukturo, ki so priznani posameznim izvajalcem. Cene se oblikujejo po enotni metodologiji, ki jo predpiše Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Za vse cene morajo tako javni kot zasebni izvajalci pridobiti soglasje resornega ministrstva, dodaja.
Mnogi imajo prenizke pokojnine, da bi lahko sami plačali posteljo v domu. »Za samo plačilo oskrbnih stroškov je najprej dolžan poskrbeti vsak stanovalec sam iz svojih prihodkov, če teh ni dovolj, so dolžni prispevati najožji svojci, če pa teh nima ali tudi njihova plačilna sposobnost tega ne dopušča, je dolžna doplačevati lokalna skupnost, iz katere uporabnik prihaja,« je povedal Koprivnikar.
Koprivnikar: Denarja je premalo
Čeprav se cena oskrbe marsikomu zdi previsoka, pa se domovi še vedno soočajo s pomanjkanjem denarja. Koprivnikar pravi, da največji problem domovom predstavljajo prav izredno omejeni viri za tekoče poslovanje, ki komaj omogočajo tekoče vzdrževanje in pokrivanje tekočih obveznosti.
»Nujno pa potrebujemo vire za razvoj dejavnosti, dvig kvalitete, saj se soočamo s hitrim naraščanjem povpraševanja in spremenjenimi zahtevami uporabnikov. Tudi sama zdravstvena struktura uporabnikov se je v zadnjih letih korenito spremenila, saj se domovi postopno spreminjajo v negovalne bolnišnice in institucije za zahtevno oskrbo velikega števila oseb z demenco. Tako infrastrukturno kot kadrovsko smo neprilagojeni tem novim zahtevam,» je povedal Koprivnikar.
»Duši nas preveč zbirokratizirano okolje«
Koprivnikar opozarja, da je bil sistem institucionalnega varstva, kot ga imamo danes, v bistvenih elementih postavljen v osemdesetih letih. Od takrat pa se je seveda popolnoma spremenil makroekonomski sistem, struktura in zahteve uporabnikov ter socialno in zdravstveno okolje. »Nujno moramo torej prilagoditi tudi domove, ki pa so le del storitev, ki jih potrebujejo starejši,» še meni Koprivnikar.
Zato se v SSZS že dlje časa trudijo, da bi se stvari začele premikati na bolje. »Naše pogoste in dolgoletne pobude za spremembe pa še vedno niso naletele na razumevanje, saj bi bilo potrebno celoten sistem bistveno posodobiti in to ne samo v infrastrukturnem, ampak predvsem v organizacijskem smislu, saj nas duši preveč zbirokratizirano okolje, ki otežuje poslovanje in zmožnost prilagajanja spremenjenim potrebam uporabnikov,« je za zlataleta še povedal Koprivnikar.
Cirmanova: Leta 2050 bo več kot tretjina Slovencev starejših od 65 let
Slovenci postajamo vse bolj star narod. Zato bo v prihodnje vse več potreb po novih domovih za starejše. Kot je v intervjuju za Mladino (16/17, 24.4.09) dejala strokovnjakinja za stanovanjsko politiko dr. Andreja Cirman z Ekonomske fakultete v Ljubljani, bo leta 2050 več kot tretjina prebivalcev Slovenija starejših od 65 let. Zato bi država namesto stanovanj morala graditi domove za ostarele, pravi Cirmanova.
»Če zgradimo domove za ostarele, se bo izpraznilo veliko stanovanj in s tem se bo povečala ponudba na trgu. Če pa bomo pospešeno gradili stanovanja po obstoječem vzorcu, bomo čez petnajst let imeli kup praznih stanovanj in starostnike, ki ne bodo imeli kje živeti,« je še povedala Cirmanova.