Eden od pogostih zadržkov, ki ga imajo ljudje glede vegetarijanske hrane, je težavnost njene priprave. Preveč časa vzame in preveč pozornosti zahteva. Na takšne pripombe odgovarjam z naslednjim receptom. Če riž pripravite vnaprej, boste imeli jed na mizi v dvajsetih minutah. Rjavi riž daje jedi poln okus in zagotavlja potrebne aminokisline. Tempeh na gram maščobe vsebuje 3 grame proteinov, kar ga uvršča med najmanj mastne in proteinsko bogate sojine izdelke (kar je bilo neprecenljivo, kadar sem stopnjeval svoje treninge in sem potreboval dodatne vire proteinov). In kar je še dodana vrednost, tempeh je fermentiran in lahko prebavljiv celo za tiste, ki imajo sicer težave z večino sojinih izdelkov.
- 4 skodelice nekuhanega rjavega riža
- 2 2/3 skodelice vode
- čajna žlička kokosovega ali olivnega olja
- 250 do 350 gramov tempeha, razrezanega na pol centimetrske rezine
- sok ene limone ali limete
- žlica tamarindine ali sojine omake pomešane z žlico vode
- omaka iz mandljevega masla in rdečega tajskega curryja
Riž stresemo v vodo, zavremo, nato pa na nizki temperaturi pustimo kakšnih 30 do 40 minut, da riž vpije vodo in se zmehča. Premešamo in pustimo, da se ohladi.
Veliko kozico namastimo in segrejemo toliko, da zacvrči, če kanemo vanjo kapljico vode. Rezine tempeha 3 do 5 minut popečemo na vsaki strani, da rahlo porjavi. Kozico odmaknemo z ognja in rezine tempeha prelijemo z limoninim sokom in s tamarindino ali sojino omako.
Na krožnik serviramo skodelico riža, povrhu razdrobimo nekaj koščkov tempeha in vse skupaj prelijemo z eno ali dvema žlicama omake iz mandljevega masla in rdečega tajskega curryja. Kot prilogo ponudimo indonezijsko zeljno solato z omako iz mandljevega masla in rdečega tajskega curryja.
ZADOŠČA ZA ŠTIRI PORCIJE
Veganski recepti vrhunskega športnika Scotta Jureka
Čeprav Scott Jurek ne tekmuje več, je še vedno eden najboljših ultramaratoncev na svetu. Zmagoval je na dirkah, ki štejejo med najbolj naporne športne prizkušnje nasploh, ne le v teku. Sedemkrat je zmagal na znamenitem, 100 milj dolgem ultramaratonu Western States, trikrat na legendarnem grškem Spartatlonu, dvakrat na ultramaratonu Badwater v peklensko vroči Dolini smrti in nenazadnje, bil je zmagovalec “največje tekme, ki je svet ni videl”, tekaškega merjenja moči s Tarahumarami, indijanskim ljudstvom tekačev v mehiških Bakrovih kanjonih. In vse to ob rastlinski hrani. Recept je povzet po Jurekovi uspešnici Jej in teci.
