Na spletu je objavljenih toliko stvari, da ima le nekaj svetovnih medijskih podjetij nadzor nad tem, kaj se objavlja, je opozorila Verena Wiedemann iz Unesca. Kljub vsej množici objavljenih stvari, pa uporabniki le redko pridejo do vseh teh vsebin, je menila strokovnjakinja in dodala: “Veliko uporabnikov gre na splet samo zato, da jim ta potrdi mnenja, ki jih že imajo.”
Nekdanji predsednik Francoske narodne knjižnice, Jean-Joël Jeanneney pa je opozoril, da spleta ne bi smeli prepustiti nenadzorovanemu razvoju in dodal, da so oblasti tiste, ki bi morale usmerjati uporabnike in urejati podatke, ki so na voljo.
Doris Pack, nemška poslanka in predsednica odbora Parlamenta za kulturo, pa meni, da je ena od nalog Evropske unije na področju spleta tudi spodbujanje in zaščita kulturne različnosti. Prav tako je treba omogočiti podajanje vsebin o različnih kulturah in dostop do spleta različnim starostnim skupinam.
Profesor iz belgijske univerze v Leuvnu, Johannes De Gruyter je spomnil tudi na dejstvo, da se da s pomočjo spleta prepotovati na tisoče kilometrov kar od doma. Poleg tega pa na spletu najdemo tudi veliko možnosti za izobraževanje, saj se da najti zelo zanimive posnetke predavanj, videokonference in izobraževalne spletne projekte. “Komunikacijske tehnologije se seveda ne morejo meriti z neposrednimi izkušnjami, kljub temu pa se da s spletom veliko narediti,” je poudaril De Gruyter.
Profesorjevo misel o spletu, kot pripomočku za izobraževanje, je še dodatno podkrepil Andrew Rasier, ki meni, da je pri vsem tem treba spodbuditi tudi digitalno pismenost, saj bodo ljudje le tako znali izkoristiti vse pozitivne priložnosti, ki jih ponuja splet. “Vsi plavamo v tem ogromnem oceanu kulture, ki ga napaja splet, ampak da bi ga pravilno razumeli, potrebujemo digitalno opismenjevanje,” je dodal Rasier.
