Pri kombiniranju rastlin se lahko zgledujemo po različnih stilih vrtov: podeželski vrt, formalni vrt, sodobne zasaditev, prerijski stil, itd. V vseh primerih pa gre za kombiniranje oblik in teksture rastline ter njihovih cvetov.
Oblike zasaditve
V grobem lahko ločimo dve obliki zasaditve – formalno in neformalno. Prva delujejo strogo in pogosto simetrično. Dober primer so različni italijanski renesančni vrtovi kot npr. vrt vile d’Este v bližini Rima. Formalni vrt si lahko predstavljamo kot nekakšno parado, kjer je vse postavljeno na svoje mesto in prevladujejo ravne in čiste linije. Podobno kot pri zelenjavnem vrtu, kjer navadno sadimo rastline v linijah.
Pri neformalni obliki pa so linije vrta precej bolj sproščene. Prevladujejo mehke in sproščene linije. Potke vijugajo med gredami in rastline so postavljene v prelivajoče se skupine. Vrtovi lahko spominjajo na travnike in obrobe gozdov, le da v njih prevladujejo “udomačeni” sorodniki rastlin, ki so manj agresivni in dalj časa cvetoči.
Kako zasadimo gredo
Če hočemo, da naša greda deluje privlačno in usklajeno moramo pred nakupom rastlin dobro premisliti, kaj pravzaprav hočemo. Vprašati se moramo nekaj osnovnih vprašanj:
Ali imamo dovolj prostora za izbrano rastlino? Ali imamo pravo rastišče? Kdaj bo rastlina cvetela in kako bo izgledala v soseščini drugih rastlin?
Pri zasaditvi rastlin vedno izberite vrsto, ki bo imela osrednjo vlogo na gredi, nato pa jo kombinirajte z drugimi, manj izrazitimi rastlinami. Tako bo osrednja rastlina dodatno poudarjena. Kadar kombinirate rastline iste vrste uporabite liho število rastlin (3, 5, 7, itd.), ki jih razporedite v trikotnike. Posamezne trikotnike povežite med seboj z nevtralnimi rastlinami, ki tvorijo preproge (npr. plahtica) in zapolnijo prostore med rastlinami, ki tvorijo jedro zasaditve.
Lastnosti rastlin
Ob kombiniranju je pomembno, da vzamemo v obzir izgled rastline v posameznih delih leta. Pomembna je njena oblika, struktura listov, listopadnost in barve ter velikost cvetov.
Oblika in struktura
Najpreprostejše pravilo, ki se ga lahko držimo je, da zasadimo visoke rastline v ozadju in najnižje v ospredju grede. S tem dobimo zasaditev v obliki pulta. Seveda lahko pravilo tudi kršimo. Visoke rastline ali rastline z izrazitimi navpičnim linijami (npr. Lupinus ali Delphinium) lahko uporabimo tudi za razmejitev večjih gred na več posameznih sklopov. Lahko pa z več visokimi rastlinami iste vrste, ki jih enakomerno razporedimo po gredi nizkih rastlin , da ustvarimo močnejši prostorski učinek.
Rastline, ki imajo močne pokončne liste (Yucca ali Phormium), ki spominjajo na sulice se lahko uporabijo za posebne poudarke. Uporabimo jih na začetku in koncu grede ali pa v njeni sredini. Nizke rastline uporabimo ob robovih gred, kjer bodo zakrile rob grede in zmehčale ostre linije poti.
Navadno izberemo več rastlin iste vrste in jih zasadimo skupaj. Pri kombinaciji večjih in manjših rastlin oz. rastlin z velikimi in malimi cvetovi, moramo v kombinaciji uporabiti več manjših rastlin (rastlin z manjšimi cvetovi). S tem bomo ohranili ravnovesje in preprečili, da bi velike rastline prevladale nad majhnimi.
Oblika in velikost listov
Poleg oblike in strukture celotne rastline, pri kombiniranju upoštevamo tudi obliko in velikost listov. Veliki in močni listi na gredi takoj pritegnejo pozornost, medtem ko se majhni lističi zlijejo z ozadjem. Za občutek harmonije uporabimo rastline z podobno oblikovanimi in/ali obarvanimi listi. Kombinacija rastlin z različno velikimi listi pa bo zasaditev optično razgibala. Dodatna lastnost listov je tudi njihova tekstura. Nekatere rastline imajo svetleče liste, ki odbijajo svetlobo (Laurus), medtem ko pri drugih najdemo kosmate liste z srebrnkastim odtenkom (Stachys).
Oblika in barva cvetov
Pri kombiniranju cvetov različnih oblik lahko ustvarimo številne lastne kombinacije. Bolj pomembno pa je, da pravilno uskladimo barve cvetov. Barva cvetov najbolj vpliva na naše dojemanje grede. Modrikaste in bele barve delujejo pomirjajoče, medtem ko rdeče, oranžne in rumene barve gredo poživijo. Pri tem ne smemo pozabiti, da imajo rastline različno obarvane tudi liste, stebla in plodove.
Za kombiniranje barv se opremo na barvno lestvico osnovnih (primarnih) barv. Kombiniramo lahko:
• sorodne barve (npr. rumeno, oranžno in rdečo), s čimer ustvarimo učinek harmonije
• nasprotne barve (npr. rumeno in vijoličasto, oranžno in modro), za poudarjanje posameznih rastlin
• kontrastne barve, ki ležijo enakomerno narazen (npr. rumeno, rdečo in modro).
Na gredo naj bi vnesli nekje do pet različnih barv. Preveč različnih barv in odtenkov deluje že moteče.
Vabljeni: obiščite okrasni vrt in e-trgovino svet čebulic.
