Četudi nismo njihovi lastniki, jih morda videvamo vsakodnevno na cesti, pri znancih, zato menim, da je nujno, da se otresemo nekaterih predsodkov, povezanih z njimi.
Več navodil za konkretno oskrbo mačk najdete na spletu in v knjigah, želim se osredotočiti na to, o čemer se piše premalo. Torej, osnova ustreznega odnosa do mačk je opustitev predsodkov, ki veljajo v zvezi s temi lepimi živalmi.
Naj naštejem najbolj priljubljene predsodke:
– Mačke imajo sedem življenj. Ali devet, odvisno, katero pravljično število nam je bolj všeč. Posledica takšnega mišljenja je, da kar 85 % mačk v Sloveniji zaradi bolezni, poškodb, predvsem pa človeške krivičnosti ne dočaka niti prvega leta starosti. Ker živi 15 do 20 let, si lahko mislite, kako zgroženi bi bili ljudje, če isti odstotek ljudi ne bi dočakal denimo 5. leta starosti?
– Mačke so hinavske. Tako rečejo ljudje, ki jih sploh ne poznajo in ki jih mačke niti ne zanimajo. Če pa jih vprašamo, kaj je tako hinavskega na njih, svojih trditev ne znajo argumentirati. »Tako gledajo«, rečejo. Ali pa slišim razlago, da so hinavske zato, »ker te najprej gledajo, ko pa se jim približaš, te naenkrat opraskajo«.
Pri tem si ljudje ne zmorejo predstavljati, kako grozni se zdimo mački, če nas ne pozna, smo nekajkrat večji od nje, se ji približujemo, z roko sežemo proti njej … Kako naj ve, da imamo dober namen, še posebej, če je že pred nami imela z ljudmi slabe izkušnje? To, da najprej otrpne, je le del obrambe. Žival ne more biti hinavska, saj nima razuma, ravna lahko le nagonsko.
Pravilno rokovanje z muco je, da so naše kretnje previdnejše, da nismo vsiljivi in se muci ne približamo, saj nam jasno kaže, da tega ne želi, le razumeti jo je treba. Četudi nam dopusti, da se je dotaknemo, raje pustimo, da nas najprej povoha.
– Mačke so samotarske. V resnici je le redko tako. Nekatere mačke so samotarke po značaju, druge so takšne postale zaradi slabih izkušenj. Vendar pa je večina mačk zelo družabnih bitij. Zelo koristno je bivanje z drugo mačko, če to ni mogoče, pa z drugo živaljo.
V nasprotju s splošnim prepričanjem se lahko dobro razumejo s psi in ptiči, denimo papigami. Ker jim ljudje ne moremo dati vsega, kar potrebujejo (denimo vzajemno umivanje muc, način igre) jim omogočimo to družbo, še posebej, če nas velikokrat ni doma. Tako bodo lažje prenašale samoto, mi pa bomo imeli z njimi še več veselja.
– Mačke niso tako zveste kot psi. Pri mački je morda manj pogosta brezpogojna zvestoba kot pri psu, kar pa si ljudje razlagajo kot nehvaležnost. Veliko ljudi je prepričanih, da bi mačke morale biti prijazne do ljudi, četudi ti z njimi delajo grdo. Ker se to ne zgodi, so ožigosane kot nezveste, brezbrižne … Ali so ti ljudje prepričani, da bi oni imeli radi nekoga, ki jih zapostavlja in je do njih brezbrižen?
– Mačke odlično vidijo v temi. O tem so različna mnenja. Mačka ima nedvomno solidno razvit vid, vendar je njeno glavno čutilo voh. Dopuščajmo jim ovohavanje. Ovohavajo lastnika, druge živali, predmete, vonj, ki jim je neznan, jih lahko odvrne od človeka ali nove igrače. Tudi med sabo se mačke veliko ovohavajo.
Lastniki mačk zagotovo vedo, da pri tem mačka včasih odpre gobček – v gobčku ima na nebu tako imenovani Jacobsonov organ, s katerim zaznava feromone, spolne vonjave. Tudi zaradi vonja imajo mačke rade baldrijan in mačjo travo, ki je predvsem odlično prehransko dopolnilo, saj preprečuje in odpravlja prebavne težave mačk.
– Mačke pijejo mleko. Mleko za večino mačk ni ustrezna hrana, saj povzroča drisko in s tem posledično dehidracijo, kar je lahko še posebej nevarno za prostoživeče mačke. Tudi ostanki človeške hrane, sladkarije ter nekvalitetna hrana za mačke niso ustrezna hrana, saj povzročajo težave z zobmi, ledvicami ter jetri. Tako se škrtost ter razvajanje ne izplačajo, saj bodo potem toliko višji stroški za veterinarja, stalno prosjačenje pa lahko postane tudi nadležno.
– Mačka prede le, ko ji je lepo. Ta predsodek je le delno resničen – mačka lahko prede tudi, ko je bolna ali v stiski. Predenje takrat je sicer nekoliko drugačno, takrat se muca s predenjem hoče pomiriti, zmanjšati svoj strah in bolečino. Lahko predejo med porodom, pred smrtjo … Poleg domače mačke predejo tudi nekatere divje, denimo pume, predvsem tiste, ki ne znajo rjoveti.
– Mačka mora imeti svojo svobodo. Ta mit je morda najbolj zakoreninjen v ljudeh. Po splošnem prepričanju mačka ne more živeti le v hiši ali stanovanju, treba jo je spuščati ven, ker potrebuje svobodo …
Resnično obstajajo muce, za katere je bivanje med štirimi stenami nemogoče, a za večino muc se ve, da bivanje zunaj ni stvar potrebe, temveč navade.
Kakšna je cena te mačje svobode? Če spuščate mačko ven, tvegate, da jo povozi avto, da dobi razne bolezni in zajedavce, ki jih v primeru, če bi bivala le v stanovanju, ne bi dobila. Hudobije ljudi, ki jo izkazujejo preko streljanja, zastrupljanja mačk, raje ne bi posebej opisovala. Mačke pa povzročajo tudi škodo v okolju, saj lovijo živali, denimo ptice, tudi zaščitene vrste ptic.
Če smo odgovorni lastniki, se bomo zavedali, da imajo tudi druge živali pravico do kakovostnega življenja, ne le naša muca, pa tudi tega, da smo kot lastniki odgovorni zanjo, da moramo nadzorovati njeno gibanje ter skrbeti za njeno zdravje. S tem, da bo muca navajena bivati le v stanovanju ali hiši, se bomo izognili sporom s sosedi. Znano je, koliko živali umre le zato, ker jih pobijejo sosedje zaradi iztrebkov na gredicah …
Mačka bo srečna tudi, če bo bivala le v stanovanju, poskrbeti morate le, da bo imela družbo, igrače, praskalnik ali drug predmet za brušenje krempljev …
Ljudje so pri teh prepričanjih precej trdovratni. Pri tem pa je zanimivo, da isti zagovorniki »mačje svobode« nimajo prav nobenih pomislekov, ko trpajo ribice in papige v premajhne akvarije in kletke.
Sama imam začasno mačkona, starega dve leti, ki mu iščem novi dom, saj ga je prejšnja lastnica zavrgla. Bil je vajen bivanja zunaj, sedaj pa se je brez težav navadil bivanja le v stanovanju. Zanj svoboda ni to, da lahko hodi kjerkoli mu poželi srce, zanj sta svoboda varnost in hrana.
