Veliko nas je v mladih letih pogosto slišalo stavek »Dokler si pod mojo streho, bo tako, kot midva rečeva.« Večina tega ni razumela kot izraz ljubezni, temveč kot simbol moči, nadzora in pravil. Če nekdo odraste in tudi v odraslosti še vedno občuti ranjenost, nerazumevanje, zavračanje ali trajen občutek podrejenosti, se lahko sčasoma odloči za prekinitev stikov s starši.
Takšna odločitev pomeni popoln umik. Brez telefonskih klicev, brez obiskov, brez prazničnih srečanj, razen če so ti izrecno dogovorjeni. Ne gre za enkraten prepir ali trenutni izbruh čustev, temveč za dolgotrajen in premišljen korak, ki izhaja iz vzorcev, nabranih skozi leta. Tovrstna družinska dinamika je dolgo ostajala skrita za zaprtimi vrati, v zadnjem času pa vse pogosteje odpira razpravo tudi v širši javnosti.
Najpogostejši razlogi za takšno odločitev
Čeprav se prekinitev stikov marsikomu zdi radikalna, gre v številnih primerih za zadnjo možnost, ko so bili vsi drugi poskusi že izčrpani.
- Dolgotrajna nevidna bolečina
Kadar je odnos prežet s stalno kritiko, zaničevanjem ali spregledanimi čustvenimi potrebami, vsak stik pusti več bolečine kot tolažbe. Odrasli otroci si želijo odnosa, v katerem so obravnavani kot enakovredne osebe, ne pa vračanja v vlogo nemočnega otroka iz preteklosti.
- Neupoštevanje osebnih meja
Mnogi pripovedujejo, da so poskušali. Postavili so meje, jasno izrazili svoje potrebe in prosili za spoštovanje svojih odločitev. Namesto razumevanja so se pogosto srečali z ignoriranjem ali zavračanjem. Kadar meje niso spoštovane, se nekateri odločijo, da takšnega odnosa ne želijo več v svojem življenju.
- Zanikanje preteklih ran
Če starši ne zmorejo priznati, da je bilo določeno vedenje boleče, in tega ne pospremijo z iskrenim razumevanjem ali opravičilom, se odnos težko spremeni. Namesto skupnega iskanja poti naprej vsak stik ostaja opomin na rane, ki se niso nikoli zares zacelile.
- Zaščita naslednje generacije
Ko odrasli otroci sami postanejo starši, pogosto prepoznajo vzorce, ki jih ne želijo prenesti na svoje otroke. Umik lahko izhaja iz želje po ustvarjanju varnega, spoštljivega in čustveno stabilnega družinskega okolja.
- Čustvena enosmernost
V zdravem odnosu obe strani dajeta in prejemata. Kadar eden vedno daje, drugi pa predvsem prejema, takšna dinamika sčasoma izčrpa še tako potrpežljivega človeka.
Kaj to pomeni za starše
Za starše je odločitev odraslega otroka pogosto velik šok. Čustveno je lahko zelo boleča. Občutki zapuščenosti, nerazumevanja in žalosti so povsem človeški. Pomembno pa je razumeti, da takšna odločitev praviloma ni impulzivna, temveč odgovor na dolgotrajne in nerazrešene težave.
Kako ohraniti lastno psihično dobrobit
Če se soočate z odmikom odraslega otroka, je skrb za lastno duševno zdravje izjemno pomembna. Koristno je poiskati podporo v krogu zaupanja vrednih ljudi ali pri strokovnjaku. Če in ko pride do ponovnega stika, razmislite o komunikaciji, ki je spoštljiva, jasna in nevsiljiva.
