Vprašanje
Oglašam se vam iz Gorenjske. Moja mati ima 86 let. To je lepa starost, prinesla pa je tudi veliko tegob in neprilik. Mama živi pri nas, se pravi pri meni in moji družini. Pred dvema letoma je postala pozabljiva, zgubljala je ključe, ni več vedela, kje ima denar. Obtoževala nas je, da ji krademo. Stanje se je slabšalo. Pustila je prižgan kuhalnik, da bi skoraj zažgala hišo. Ponoči je kar odšla od doma in smo jo najdli na cesti kakšen kilometer od hiše. Nehala se je umivati, preoblačiti, pospravljati in skrbeti za svoje živali. Ima mucke. Peljali smo jo k psihiatru. Ugotovil je, da gre za Alzheimerjevo demenco in ji predpisal zdravila. Nisem prepričana, da zelo pomagajo, ampak sedaj vsaj spi in je bolj mirna. Pozablja pa še vedno. Moje vprašanje pa se nanaša name. Jaz kot njena hči ravno tako lahko zbolim za to demenco. Tega me je strah in začela sem poizvedovati, kako lahko to preprečim ali pa vsaj preložim na čim kasnejši čas in omilim. Moje vprašanje je, kaj lahko storim že sedaj. pri svojih 50-ih letih, da ne bom dementna. Ne bojim se starosti, vendar bi jo rada dočakala čila in zadovoljna, ne pa betežna in vsem v napoto in breme.
Hvala za odgovor in lep pozdrav, Milica
Odgovor
Zastavili ste vprašanje, s katerim se intenzivno ukvarjajo znanstevniki po vsem svetu. Kako ohraniti svež um in dobro telesno kondicijo v visoko starost je danes resnično izziv, posebno, ker vemo, da se povprečna starost ljudi viša. Precej je odvisno od genov, veliko pa tudi od načina življenja.
Telesno gibanje v naravi je neprecenljivo, ker pospešen krvni obtok prinaša dovolj kisika do tkiv, tudi do možganov. Potem je tu še prehrana. Ustrezna prehrana pomaga ohranjati zdrave možgane. Zadnje čase se uveljavlja mnenje, da je prehrana, ki vsebuje omega 3 olja, folno kislino in antioksidante koristna. Način delovanja teh snovi ni do potankosti razjasnjen, poznan pa je njihov pozitiven učinek na kognitivne funkcije, med drugim na spomin in sposobnost učenja. Blagodejno pa vplivajo še na depresijo, demenco, motnje pozornosti in druge psihične težave.
Omenjene snovi lahko uživate kot prehrambeni dodatek, jaz pa vam priporočam, da raje prilagodite jedilnik. Tako je manj verjetnosti, da boste pretiravali, kar pa lahko naredi več škode, kot koristi.
Hrana za možgane, ki sem jo povzela po The Economistu:
- omega 3 se nahaja v lososu, kiviju, oreščkih;
- flavonoidi so v zelenem čaju, limoni, rdečem vinu, temni čokoladi
- vitamini B, D in E so v leči, avokadu, olivnem olju, mandljih, ločiki, cvetači,
- vitamin C in karoten sta v limoni, jagodičevju,
- kalcij, selen in cink so v ribah, mleku, oreščkih,
- baker je v brazilskih oreščkih, črnem popru,
- železo je v ribah, leči.
Mogoče pa največ odtehta z leti pridobljena modrost in občutek za pravo mero v vsem, kar počnete.
