Kako pomembna je kakovostna in pristna prijateljska zveza, se izkaže še posebej v starosti, ko človek vse težje navezuje nove stike, sploh če je introventirana, torej vase obrnjena oseba. Predsednica medgeneracijskega društva Drava in vodja prostovoljcev in prostovoljk tega društva v skupinah starejših za samopomoč Danijela Zimšek Kralj pravi: »Zavedati se moramo, da starejši kot smo, težje navezujemo nove stike.Tudi v tem obdobju našega življenja sta pomembna druženje in sprejetost.«
Odraščanje, aktivno življenje v mlajših in srednjih letih ter staranje ne pomenijo samo, da smo vsako leto starejši in modrejši. Vsako obdobje našega življenja nam prinaša tudi izkušnje na vseh področjih življenja. Z leti se spreminjamo, prav tako naši interesi. V skladu z nami sami in našimi pogledi na svet, našim načinom življenja so del našega življenja tudi naši znanci, sodelavci, kolegi, prijatelji. Ti pa lahko v naše življenje prihajajo ali pa iz njega odhajajo.
Osamljenost povzroča depresijo
Zimšek Kraljeva povzema mnenje dr. Williama Glaserja, da pri ljudeh nastopi celo depresija, če nimajo niti enega pristnega in dobrega medčloveškega odnosa. Postanejo osamljeni. »V takem primeru se zaprejo vase, vse bolj razmišljajo sami zase. In ker nimajo nikogar, s katerim bi na glas delili svoje misli in jih tako zrcalili, ne slišijo svojih misli,« pravi Zimšek Kraljeva.
Prav to pa je tisto, kar starejši človek potrebuje, sploh če so se njegovi otroci že odselili in si ustvarili svoje družine, stike s starši pa zmanjšali na minimum – nekoga, ki jih bo poslušal. In če so ob spletu okoliščin izgubili tudi partnerja ali pa svojega najboljšega prijatelja ali prijateljico, se jim zdi, da se jim je podrl svet. Da niso več zaželeni, niso več koristni, niso več sprejeti.
Takšno občutje se lahko vse bolj poglablja, oseba pa vse bolj zapira vase. Lahko pride celo tako daleč, da človek resnično pade v depresijo, ki jo je nato treba nadzorovano zdraviti. Ukrepa pa se lahko že prej. Z navezovanjem novih stikov, iskanjem sorodne duše, s potrpežljivostjo, strpnostjo do drugih in drugačnih, s povezovanjem v kako skupino, kjer najdemo ljudi s podobnimi interesi, lahko starejši človek (seveda mlajši niso izključeni) spet najde iskrivost in veselje.
Skupine starejših ljudi za samopomoč
Danijela Zimšek Kralj priporoča starejšim, ki nimajo več svojcev in pristnih prijateljev, ali pa so se ravno preselili v novo okolje, povezovanje v skupinah za samopomoč, ki so organizirane po vsej Sloveniji. Informacije o njih izveste v društvih za upokojence, pa tudi v domovih za starostnike, saj so se skupine oblikovale tudi tam. Gre za skupine, katerih člani se srečujejo tedensko na istem kraju in v istem času. Vsako skupino vodita dve prostovoljki ali prostovoljca. Glavna aktivnost skupine je pogovor.
Temo pogovora izberejo skupaj, pomembno je, da ima vsak član oz. članica možnost povedati nekaj o temi, za to skrbita obe voditeljici, ki vodita pogovor. Največkrat gre za njihove osebne izkušnje, zato velja dogovor, da se o tem, kar je bilo povedano, izven skupine ne pogovarjajo.
Pozornost, zaupanje in iskrenost so glavne želje
Prav to, namreč zaupanje in iskrenost ter pozornost pa starejši v odnosih z drugimi velikokrat pogrešajo. Sploh če so se morali preseliti v dom starostnikov, kjer skoraj nikogar prej niso poznali. Povezati se z neznanci, živeti v novi skupnosti, se prilagoditi novim razmeram, opustiti nekatere svoje navade, sprejemati kompromise zaradi drugih, je marsikomu izredno težko. Že mlajšim, kaj šele starejšim, ki so se vse življenje držali kakih drugih smernic. Navada je železna srajca.
Če človek ni vajen dobre komunikacije, v kateri ni prostora za obrekovanje, pretirano usmerjenje pozornosti nase in zgolj plehke vsebine pogovora, potrebuje pomoč pri navezovanju stikov, pa tudi nevsiljivo usmerjanje prvih pogovorov. Dejansko to ne velja samo za take in podobne skupine, ampak za razvijanje pristnih odnosov nasploh.
Brez sodb, kaj je prav in kaj ne
Glavne poudarke primerne komunikacije med člani in članicami skupin za samopomoč lahko prenesemo tudi v naše življenje. Članice in člani, pa tudi voditeljici ali voditelja ne sodijo in ne ocenjujejo, kaj je kdo rekel, kaj naj bi bilo prav in kaj ne, in da ne poveličujejo svojih izkušenj in svojega mnenja, prav tako ne poučujejo drug drugega. Torej to ni terapevtska skupina, ampak ima družaben značaj.
Preteklost v luči sedanjosti
Mlajši velikokrat narobe razumejo, zakaj se starejši ljudje radi v pogovoru vračajo v preteklost in podoživljajo svoje izkušnje. Velikokrat ne gre za pridiganje mlajšim ali primerjanje novega in starega načina življenja, ampak za dozorevanje in gledanje na preteklost iz sedanjosti, v novi luči in včasih tudi z novega zornega kota. Prav zaradi tega je pomembno, da se mlajše in starejše generacije med seboj pogovarjajo.
Obiski v domovih za starostnike
Zgodi se, da gre nekdo v dom za starostnike, njegovi svojci pa ga le redko kdaj obiščejo. A oskrbovanci domov morajo imeti tudi stike z ‘zunanjim svetom’. »Pri starostnikih, ki so v domovih, lahko opazimo, da se včasih težje sprostijo,« pravi Zimšek Kraljeva in razlaga naprej: »V domu so znotraj institucionalnega sistema, katerega formalnost sicer osebje skuša minimalizirati, pa vendar nekatere stvari tam pač morajo teči po ustaljenem ritmu in časovno zelo določene.«
Obiskovanje svojcev in sodelovanje v skupinah za samopomoč takim ljudem izredno pomaga. Svojci morajo razumeti, da se starostniki, ki so vse bolj nemočni in vse bolj odvisni od medicinskega osebja zaradi različnih zdravstvenih težav, lahko počutijo grozno. Velikokrat zadostuje že kratek pogovor, ob katerem starostniki slišijo svoje misli in nato razmislijo, kako bi lahko sami omilili slabše počutje, ugotovili, ali se lahko in v kakšni meri prilagodijo situaciji oziroma jo sprejmejo.
Vse bolj se zdi, da največji strah pred staranjem dejansko ne pomeni strahu pred štetjem let, ampak gre za strah pred nemočjo, osamljenostjo, nesprejetjem in nezaželenostjo. Tem stvarem pa se lahko izognemo prav z negovanjem pristnih medčloveških odnosov.
