Razreži, olupi me nežno

Ljudje že dolga leta svojo identiteto trendovsko poudrajajo z označevanjem telesa, staro-novodobno obliko telesne umetnosti, pa naj bo to tetovaža, piercing ali telesni vsadek. Nekateri pa so meje telesne okrasitve, modifikacije ali deformacije, poimenovanje je odvisno od vašega pogleda na celotno zadevo, premaknili še nekoliko dlje, na brazgotinjenje in tudi žigosanje.

»Brazgotine so mi nadvse všeč. Rada imam zgodbe, ki jih tiho pripovedujejo. Brazgotinjenje je najbolj čista oblika telesne modifikacije«, je na svojem blogu zapisalo neko dekle, ki si je na prsi dalo vrezati in vžgati lotosov cvet.

Zadeva poteka nekako takole. Izbereš si vzorec in del telesa, kjer ta vzorec želiš. Nekateri mojstri žigosanja in brazgotinjenja (vse preveč podobno se sliši ameriškim »cowboy-em«, ki na veliko žigosajo svoje govedo) uporabljajo anestetike pri delu, nekateri ne. Koža, skalpeli, noži in ostali pripomočki za delo se skrbno razkužijo. Mojster bo v kožo najprej zarezal bolj plitvo, da zariše zunanje meje stvaritve, kasneje zareže bolj globoko pod kožo in začne z lupljenjem. Bolj globoko, bolj plitvo, malce nasekljano, razcefrano, na desetine različnih tehnik, da se poudarijo detajli.

Stvaritvi lahko dodamo tudi kakšen ožigosan vzorec, saj konec koncev, če že trpimo takšne bolečine, kaj pa je malce zažgane kože?! Za brazgotino je treba skrbeti približno mesec dni, odvisno od telesa posameznika. Rano si umivamo z medicinskim milom, kar naj bi bilo za pristaše bolečine še posebej prijetno opravilo. Poleg tega pa si moramo svežo rano namensko dražiti z vodikovim peroksidom, da se ustvari veličastna brazgotina v več rdečih odtenkih. Po kakšnem mesecu naj bi bila rana že zaceljena in brazgotina pripravljena za veličastno razkazovanje.

Telesna modifikacija s pomočjo brazgotinjenja je dobila trendovski prizvok v 80-ih letih prejšnjega stoletja, ko ga je ponovno začela oživljati homoseksualna subkultura v San Franciscu. Od tam naj bi se brazgotinjenje kot modni trend začelo počasi širiti v Evropo in ostale dele sveta. Nekateri pravijo, da gre za oživljanje starih ritualov, za poskus priti v stik z bolj avtentičnimi in spiritualnimi telesnimi izkušnjami, predvsem pa za sporočilo: »Ne spadam v obstoječo družbo v vsakdanjem pomenu besede«.

Vendar pa nihče ne odkriva tople vode. Ljudje po vsem svetu že dolga stoletja uporabljajo svoja telesa kot platno za izražanje kulturne identitete, družbenega statusa ali za povezavo s predniki in bogovi.

Med starimi ljudstvi, ki so se ukvarjala z nabiralništvom in lovom je pretakanje krvi pomenilo pozivanje bogov ter dobrih in zlih duhov. V Papui Novi Gvineji, na območju Sepik, je brazgotinjenje, poleg tetoviranja, še danes način obredne iniciacije za mlade fante, ki vstopajo v moškost. Ker ljudje tam verjamejo, da so ljudi ustvarili krokodili, mladim fantom na prsi, hrbet in zadnjico z bambusovo trsko spraskajo različne vzorce. Za mlade fante je to preizkus moči in samodiscipline. Nastale brazgotine predstavljajo sledi krokodila, ki je med obredom »pogoltnil« mladega fanta in ga izpljunil kot odraslega moža.

V Avstraliji so obrede z brazgotinjenjem izvajala plemena Aboriginov, kar pa je danes v večini prepovedano. Dekletom in fantom, starim 16 ali 17 let, so na prsi, ramena in trebuh zarezovali različne vzorce. Člani plemena brez vreznin in brazgotin niso smeli trgovati, peti obrednih pesmi ali sodelovati v drugih plemenskih dejavnostih.

V etiopijskem plemenu Karo si moški za vsakega ubitega sovražnika še danes na prsa vrežejo različne vzorce, ki postanejo spoštovanja vredne brazgotine. Poleg tega pa tudi njihove ženske, ki imajo brazgotine na prsih in trebuhu, veljajo za izredno senzualne in privlačne.

Praksa brazgotinjenja je stara toliko kot okraševanje telesa s tetovažami, ki naj bi nastale zgolj slučajno. Domneva se, da si je nekdo podrgnil rano z roko, umazano od saj in oglja, ko pa se je rana zacelila, so videli, da je nastal temen, trajen madež. Podobno naj bi se zgodilo z brazgotinjenem, vendar pa je le to postalo praksa predvsem temnopoltih ljudstev, saj tetovaže na njihovih telesih ne pridejo do izraza.

Včasih obred, danes trend. Strokovnjaki pravijo, da se vedno več ljudi odloča za tetovaže in brazgotinjenje predvsem zaradi nostalgije za drugačno vrsto družbe in zanimanja za starodavne primitivne kulture. Nekateri pa se za modificiranje telesa ali pohabljanje, kot temu radi pravijo mnogi, odločajo zgolj zato, da bi bili drugačni.

V kulturi, kjer je identiteta posameznika pogosto izražena zgolj z videzom, so se plastičnim operacijam, botoksu in silikonu pridružili razcepljeni jeziki, piercingi, telesni vsadki, tetovaže, žigosanje in brazgotine. Za kaj se boste odločili vi, je povsem vaša osebna izbira, res pa je, da je izbira dokaj pestra.

4 KOMENTARJI

  1. Nekako skusam razumet, cemu je sluzilo to npr. Aboriginom, da bi sel pa danes pod noz za take stvari… Kar strese me ob 3., 4. sliki… Ni sans!

  2. Nekako skusam razumet, cemu je sluzilo to npr. Aboriginom, da bi sel pa danes pod noz za take stvari… Kar strese me ob 3., 4. sliki… Ni sans!

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.