Novo leto – nov začetek?!

Vse odločitve o dietah, prenehanju s kajenjem in več razumevanja za soljudi se hitro prelevijo v dolgoročne cilje, ki jih odlagamo, dokler jih ne pozabimo. Zakaj je tako? Kam izgine velika zagnanost za spremembe po novem letu?

Vsaka odločitev vključuje primerjanje različnih rešitev za nek nastali problem. Nič drugače ni pri odločitvah za večje življenjske spremembe. Če pride do tega, da si zastavimo neko novoletno odločitev, je podlaga teh odločitev zagotovo nek problem, ki nas obremenjuje že dlje časa. Spremembe si torej zagotovo želimo. Tudi ni naključje, da takšne odločitve sprejmemo prav za novo leto. V novo leto namreč stopimo polni upanja na lepše trenutke.

Skoraj vedno smo tudi prepričani, da bo v njem manj skrbi kot v prejšnjem. Takšno razmišljanje pa je hkrati pobuda in motivacija za vsako spremembo. Vseeno ostaja vprašanje, zakaj motivacija za spremembe tako hitro upade. Odgovor lahko najdemo pri preveč zahtevnih spremembah. Takšno optimistično razmišljanje namreč lahko hitro pripelje do tega, da od zase zahtevamo preveč in prehitro.

Za velike spremembe je potrebno veliko časa. Časa, ki si ga ne vzamemo, saj upamo na čudežno razrešitev težav. Vseeno pa veliko ljudem uspe. Kakšna je njihova skrivnost? Morda leži odgovor v postopnih spremembah, v majhnih korakih na poti k cilju. Morda je lažje, če si zastavimo cilj, ki je realističen, lažje dosegljiv in katerega uresničitev ni nemogoča.

V teoriji se stvar sliši enostavno. Kako pa deluje v praksi? Verjetno ni potrebno posebej izpostaviti, da moramo sploh imeti neko težavo, ki bi jo radi razrešili. Pogoste skrbi ljudi, ki trenutno nimajo partnerja, tiho občudovanje svoje simpatije in želja po spoznavanju novega partnerja.

Če kot primer vzamemo tiho občudovanje svoje simpatije, lahko hitro opazimo, da je želja po spremembi, ki izvira iz te skrbi, približanje tej osebi. Ena izmed novoletnih odločitev, povezanih s to željo, je zagotovo lahko sledeča: “Naslednjič, ji/mu zaupam, da mi je všeč!”. Vendar pa bi takšna odločitev lahko bila prezahtevna, če bi bilo namreč priznanje naklonjenosti ljubljeni osebi za vas tako enostavno, bi to storili že prej in ne bi čakali na novo leto. Novo leto nas namreč ne naredi nič bolj hrabre v primerjavi s starim letom. Sprememb se moramo zato lotiti postopno.

Morda bi se boljša odločitev glasila: “Naslednjič, ko jo/ga srečam, jo/ga povabim na klepet in kavo.” V povabilu na kavo ni ničesar vsiljivega, prav tako tudi še ničesar ne razkriva o čustvih naklonjenosti. Lahko bi k odločitvi še dodali: “… povem ji/mu, da me zanima njeno/njegovo delo!”. Na tak način bi naredili majhen korak, do katerega bi se zagotovo lažje pripravili kot, če bi stopili takoj z besedo na dan. Lahko bi si zastavili še lažji cilj, npr. pogled v oči.

Zgodi se lahko tudi, da sprejmemo odločitev, za katero je že vnaprej jasno, da ji bomo težko sledili. Primer takšne odločitve so vse odločitve, pri katerih je to, ali se jih bomo držali, ni odvisno samo od nas. Če se npr. odločimo: “Naslednje leto bom spoznal bodočega moža!”, se lahko hitro zgodi, da tej odločitvi ne bomo mogli sledit, saj spoznavanje partnerja ne zadeva zgolj enega človeka. Je pa res, da si lahko zadamo, da se bomo v naslednjem letu več gibali med ljudi, se večkrat udeležili zabav ali večkrat koga spontano ogovorili. Takšnim odločitvah bomo z večjo verjetnostjo zvesti.

Misel na novo leto je vedno polna upanja, novih načrtov in odločitev. Načrte bomo lažje uresničili in odločitvam bomo lažje zvesti, če od sebe ne pričakujemo preveč. Novo leto je res lahko nov začetek, vendar naj se na začetku zgodba o načrtih in odločitvah ne zaključi. Zgodbo nadaljujte postopno, poglavje za poglavjem.