Knjiga Treniranje inteligence dokazuje, da temu ni tako, saj inteligenco razume kot “orodje”, ki ga je moč izboljšati, popraviti, dopolniti, obnoviti – skratka “nabrusiti”.
Vsakdo izmed nas je že kdaj opravil inteligenčni test. A s tem si nismo “izmerili” svoje inteligence. Kar takšen test pokaže je le tako imenovani IQ – inteligenčni količnik, izražen s številkam. Višja je ta številka, bolj smo inteligentni in seveda bolj ponosni sami nase. A moramo se zavedati, da samo število na sebi ne pomeni prav veliko, če ne upoštevamo mnogih dejavnikov, ki tako ali drugače vplivajo na nas, ko smo podvrženi inteligenčnemu testu.
Že naše “neznanstveno”, vsakdanje opazovanje nam govori, da smo pri reševanju različnih problemov enkrat uspešnejši, drugič manj. Največkrat o uspešnosti odloča način spoprijema s problemom. Poleg tega nekaterim računanje ne povzroča nikakršnih težav, drugim pač, a so prav ti izredno spretni z jezikom, medtem ko prvi tu popolnoma odpovedo. In kdo je zdaj bolj inteligenten? Seveda je tako zastavljeno vprašanje popolnoma neumestno, preprosto ne zdrži vode. Inteligentnost namreč ni zgolj enoplastna, temveč je skupek različnih sposobnosti in miselnih zmožnosti. Lahko da smo zelo dobri le na enem področju, na drugih pa manj, lahko, da smo na vseh le povprečni. Vse to je zelo spremenljivo od posameznika do posameznika, je odvisno od okoliščin, od našega počutja, od naših izkušen in znanja.
Del naše inteligentnosti, najbolj zunanje plasti miselne zmožnosti, je dejansko prirojen. Temu se ne da oporekati. A bolj pomembno od tega, kar imamo, je to, kar s “podarjenim” počnemo. Pomembno je, kaj s podedovanimi sposobnostmi napravimo, kako intenzivno jih uporabljamo in urimo. Te zunanje plasti si lahko predstavljamo najbolje kot prazno posodo, ki ima svojo obliko in velikost. To je prirojeno. A posodo lahko napolnimo z vodo.
Na zadevo lahko pogledamo tudi tako: četrtlitrski kozarec, ki je napolnjen do polovice, vsebuje nedvomno več vode kot dvolitrska steklenica, katere dno je komajda prekrito z njo! Ta slikovita primerjava je nazoren primer tega, kako različno uporabljamo svoje sposobnosti!
Inteligentnost je eden naših najpomembnejših "organov". Definiramo jo lahko preprosto kot sposobnost reševanja problemov. Pa ne samo matematičnih in logičnih, kot se pogostokrat zmotno misli. Inteligentnost ni zgolj tastatura žepnega računalnika, ki ga uporabljamo enkrat na mesec, ko preračunavamo nič kaj rožnato razmerje odhodkov in prihodkov domačega gospodinjstva. Inteligentnost je večplastni operacijski sistem visoko razvitega osebnega računalnika, ki nas ne vodi le skozi džunglo takšnih ali drugačnih števil, ampak nas zalaga tudi s faktičnimi in slikovnimi podatki iz spomina, uspešno tolmači zapletene pomene in podpomene jezikovnega sveta in tako omogoča vsakdanjo komunikacijo. Z njeno pomočjo se z lahkoto gibljemo v tridimenzionalnem prostoru in se ne počutimo kot ploski človečki v starih računalniških igricah, ki smo jih igrali še na spectrumih. Inteligenca nam omogoča tudi voh, sluh, tip in okus. Potem nas v restavraciji težko prepričajo, da je bil neokusni krompirček, ki klavrno leži na krožniku pred nami, ocvrt v svežem olju. Inteligentnost tudi spretno kombinira težko nabrano in pridobljeno znanje, tako da lahko na podlagi že poznanih dejstev sami "pogruntamo" novo dejstvo.
Iz katerih in koliko dimenzij pa torej je sestavljena naša inteligentnost? Katere so tiste sposobnosti, ki so nam dane?
Pa jih naštejmo:
– prostorska predstava, npr. sposobnost pravilnega vrtenja in obračanja predmetov;
– z jezikom povezano mišljenje, npr. razlikovanje med izrazoma “sam” in “osamljen”;
– s števili povezano mišljenje;
– hitrost zaznavanja;
– spomin, sposobnost pomnjenja;
– logično, sklepanja sposobno mišljenje;
– socialne interakcije, npr. kako pravilno oceniti situacije pri druženju z ljudmi.
In nazaj h knjigi Treniranje inteligence. Ta knjiga počne prav to – trenira, izboljšuje vašo inteligenco oziroma različne sposobnosti, ki jo tvorijo. Naloge in vaje, ki jih vsebuje, se zgledujejo prav po zgoraj prikazanem modelu. Posebni dodatek pa vam ponuja še sklop vprašanj s področja splošne razgledanosti.
