Nadeni masko, pokaži svoj pravi obraz

Če zanemarimo komercialne izvedbe pusta, se lahko znova spomnimo naše bogate pustne dediščine.

Ko zadiši po krofih in flancatih …
Težko najdemo koga, ki ni vsaj enkrat v življenju nadel pustno masko in užival v pustnem rajanju. Kot otroci smo se veselili šemljenja v priljubljene maske gasilcev, zdravnikov in supermanov. Kot študentje pa smo se veselili več dni trajajočega pustnega rajanja do jutranjih ur in tako častili čas legalne anarhije.

Odrasli pa se zavedamo, da je pust del naše kulturne dediščine in tako kot naši predniki želimo šege in navade ohraniti za naše zanamce. Zato po naših domovih zadiši po slastnih krofih in krhkih flancatih, pozornost pa nam znova privlečejo izvirne in tradicionalne maske ter na dan pridejo zgodbe o tem, kako se je včasih pustovalo.

Korenine pustovanja segajo že v sivo davnino
Pust izvira že iz predkrščanske dobe, ko so s praznovanji častili kult prednikov in se poslavljali od zime. Kelti, ki so na naših prostorih bivali že leta 400. pr.n.š. so k nam prinesli kulturo, čigar sestavni del so bili tudi maskirni pohodi. Značilnost teh pohodov so bile živalske maske, zlasti jelenje in maske podobnih živali, ki so se ohranile do današnjih dni. Zanimivo pa je da prav iz časov Keltov izvira tudi naša najstarejša znana šema – košuta. Večino slovenskih tradicionalnih mask predstavljajo različne živali, ki jih tudi imenujejo pustne živali kot so košuta, rusa in kamela in skupaj s škoromati, lavfarji, mačkarami in kurenti predstavljajo del naše bogate pustne dediščine.

Se pod masko skriva nagon?
Etnologi trdijo, da maske z živalskimi obrazi označujejo moč in energijo, plodnost in zaščito pred silami zla. Znani psiholog Carl G. Jung v svoji knjigi Človek in njegovi simboli trdi, da simbol mask z živalskimi motivi psihološko predstavlja temelj ljudske narave – nagon. Kot trdi Jung, šemljenje z maskami, ki predstavljajo različne živali izraža željo ljudi, da v svoje življenje vključijo svojo »živalsko naravo« oziroma prebudijo svoje nagone. Tako tisti, ki nosi masko s podobo določene živali pridobi dostojanstvo in lepoto te živali. Predvsem pa strokovnjaki poudarjajo, da maska ljudem omogoča, da pokažejo svoj pravi obraz in izrazi del svojega sanjskega sveta.

Pustovanje je tudi priložnost za kritiko družbe
Pustna rajanja omogočajo tudi kritiko družbenih razmer in opozarjanje na tisto, česar brez maske sicer ne bi povedali. Tako se tudi danes med pustnimi maskami znajdejo znane osebnosti in politiki kot so Obama, Bin Laden ali Janez Janša in Borut Pahor. Zato so pustne maske tudi svojevrstno zrcalo družbenih razmer in načina življenja.

Kurent, rešitelj Slovencev?
Sloves najbolj znanega pustnega lika pri nas ima kurent. Doma je iz Markovcev na Ptujskem polju. Čeprav se kot lik pojavlja v različnih zgodbah, se o njegovem poreklu ne ve veliko. V knjigi Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva Jakoba Kelemine iz leta 1930 se kurent omenja kot rešitelj Slovenca ob vesoljnem potopu, ki mu je zagotovil hrano in pijačo. Znano je še veliko zgodb o tem kdo je kurent in od kod prihaja, vendar nobena ni zasnovana na nekem dokazljivem ali zgodovinskem dejstvu. Tako lik kurenta še naprej ostaja zavit v tančico skrivnosti, ki se vsako leto znova odkriva v pustnem času. Kurentov čas je od svečnice do pepelnice. Živ je le pet dni na leto in se nikoli ne ve, kdo se skriva v njegovi opravi. Zato so tudi srečanja s kurenti vedno nekaj posebnega.

Prva pustovanja v Sloveniji segajo v 17. stoletje
Prvi zapisi o pustovanju pri nas izvirajo iz 17. stoletja. Kljub ostrim nasprotovanjem cerkve so se pustne norčije ohranile skozi čas. Niko Kuret v knjigi Praznično leto Slovencev navaja, da so celo Jezuiti od srede 17. stoletja dovoljevali svojim dijakom, da so se ob pustu našemili, se zabavali in plesali. Pustno rajanje so po italijansko poimenovali »redotta« oziroma reduta. Od tod tudi izvira beseda za tradicionalni pustni ples – reduta – , ki se je ohranil tudi do danes. Tako se tudi imenuje današnja komercialna izvedba plesa pod maskami, ki se vsako leto v pustnem času prireja v večjih mestih po Sloveniji.

So danes pustovanja le priložnost za zaslužek?
V današnjem »turbo« času se do neke mere izgublja tradicionalni pomen pusta. Pustna dogajanja so le še ena priložnost za zaslužek ali turistično atrakcijo. Kljub temu pa je to dobra priložnost, da se vsakič znova spomnimo pustne dediščine in se razveselimo krofov in brezsramnega veseljačenja.