Tehnologija nam je olajšala življenje, tu ni kaj. Vendar pa se soočamo z vedno večjim hitenjem: v elektronskem nabiralniku je vedno več pošte, na Twiterju se iz minute v minuto kopičijo stavki, ki še niso prebrani, na Facebooku se spodobi, da ne prezreš prijateljev … kje so šele pravi živi prijatelji in naša družina. Nimam časa, priročno in pogosto.
Če hočemo prekiniti ta krog mentalnega stresa, moramo poiskati poti, kako očistiti um in kako filtrirati tisto, kar naj gre noter; z drugimi besedami postaviti vratarja, ki ne bo spustil noter vsakogar. Naša akcija se bo začela takrat, ko se bomo zavestno odločili zanjo. Ne gre samo za to, da si nekaj želimo, temveč da to hočemo!
Veliko vprašanje je, kako to storiti. Morda boste v spodnjih vrsticah našli kakšen uporaben nasvet.
Prenehajmo odlašati z določenimi odločitvami
Sama vem, da se že zelo dolgo ukvarjam z nekaterimi odločitvami, ki me vsake toliko časa obletavajo, nekatere mi vzamejo veliko dragocenega časa. Dejstvo je, da ni dobro, če se prehitro odločamo. Vendar pa moramo vsake toliko časa narediti inventuro in ugotoviti, kaj se dogaja in kakšen je izkoristek našega miselnega stroja. Morda smo kot mlinčki, ki stalno premlevajo eno in isto in je že skrajni čas, da se odločimo. Še vedno bo kasneje čas, da odločitev spet vzamemo nazaj v ponovno obdelavo, če se bo izkazalo, da je bila napačna, vmes pa bomo pridobili dragocen čas, ko bo naš um vseeno malo razbremenjen.
Najprej najbolj pomembno
Druga stvar, ki je koristna in ki jo svetujejo guruji iz področja upravljanja s časom oz. time managementa je, da se najbolj zoprnih stvari lotimo čimbolj zgodaj zjutraj ali celo kot prvo stvar v dnevu, zato da nas kasneje ne mori po nepotrebnem. Če imamo na našem spisku določene stvari, ki jih želimo opraviti tekom dneva in ki so nam manj prijetne, začnimo prav z njimi in zvečer si bomo hvaležni, da smo opravili vse.
Zmanjšajmo število »obveznosti«
Po naravi sem totalitarist. Besedo uporabljam v kontekstu vsesplošne radovednosti in radoznalosti. Zanima me veliko različnih stvari in to mi vzame veliko časa, istočasno pa povzroča površnost. Poleg reči, ki me zanimajo po duši, jih je še kar nekaj, za katere mislim, da se spodobi, da sem zraven, da jih poznam in vem, da jih počnem.
Želim zadovoljiti vse, včasih pozabim na samo sebe. Zavedam se, da me to preveč prazni in premalo polni, zato delam na tem, da omejim določene aktivnosti in se raje bolj posvetim nekaterim drugim. Verjamem, da bodo moji prispevki na teh področjih potem boljši in tudi bolj cenjeni.
Podoben nasvet iz poglavja učinkovitejšega upravljanja s časom je, da poskušamo zmanjšati kradljivce časa oz. motnje. Če bomo zaprli Facebook, Skype, izključili mobilni telefon in se osredotočili na opravilo, ki ga počnemo takrat, se ne bo podrl svet, mi pa bomo stvari opravili bolje, predvsem pa z manj stresa
Eno stvar naenkrat
V poslovnem svetu je danes cenjena lastnost večopravilnost, kar pomeni, da obvladamo veliko veščin in smo zaposljivi na večih področjih, z drugimi besedami povedano, smo bolj dragoceni za podjetje. Vendar pa včasih to večopravilnost izvajamo tako, da počnemo istočasno več stvari, še posebej ženske. Moram priznati, da mi je že velikokrat zletel mobitel na tla, ker sem poskušala manevrirati tako, da sem ga držala brez rok…saj poznate ta trik, kajne: glavo nagnete malo vstran, ramo dvignete malček navzgor in ga že držite…vmes kuhate, perete, berete … dokler vam telefon ne pade na tla! Ne se jeziti, telefon ni nič kriv!
Ne pozabimo pravilno dihati
Ko smo v stresni situaciji, menda celo za kratek čas prenehamo dihati oz. je naše dihanje plitvo in hitro. Če se zavestno učimo, da dihamo bolj globoko, s trebušno prepono, nam bo to izjemno koristilo. Najlažje to storimo, če se lotimo učenja joge, meditacije, zadostovala bo že dobra knjiga, da se regeneriramo.
Sprava
Podobno kot naše medije stalno okupirajo teme iz preteklosti in nikakor ne nehamo pogrevati starih zamer in zablod, tudi v naših glavah premetavamo negativne misli o ljudeh in dogodkih, ki so se nam zamerili. Če nam uspe odpustiti, morda celo pozabiti, bo to velik doprinos k razbremenitvi naše možganske teže.
Ko se spomnim, kako se počutim, ko pospravim kakšno domačo omaro in ko mi končno uspe odpeljati kup cunj, za katere sem se kar nekaj časa odločala, če jih vržem proč ali ne, takrat mi postane jasno, da še kako potrebujem podoben proces za mojo ubogo prepolno glavo! In takrat si zapojem: Smisu življenja je ležanje na plaži, z možgani na off in čivavo na straži.
[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=50SH8L1gFKA[/youtube]
