Ko se srce vname za mlajšega

Za ščepec veselja

Številni moški se za njimi obrnejo, če je gospodična med mimoidočimi. Izjema so povsem sveže zaljubljeni, tisti, ki so v spremstvu svojih gospa in povrhu lepo vzgojeni, pa tisti zelo resni, ki jo ošvrknejo samo s kotičkom očesa. Najbrž celo globoko ljubeči moški takšnega, bolj ali manj diskretnega, pogledovanja nimajo za greh, prej za dokaz, da je z njihovimi naravnimi reakcijami vse v redu.

Če nekoliko zanemarimo bonton, ki bi zagotovo premogel kakšno pripombo, imajo verjetno celo prav. Logično bi se bilo vprašati, koliko žensk, prav tako vseh starosti, se ozre za postavnim, recimo dvajsetletnim žrebcem. Če gre za skupino deklet, je verjetnost, da se bodo ozrle za njim, precej večja, kot če je ena sama, in precej manjša, ko dekle več ni dekle, marveč štiridesetletnica, petdesetletnica … Takrat stvar opravijo mimobežni pogledi in bilo bi licemerno, če bi rekli, da so ženske “naravne reakcije” kaj prida drugačne od moških. Poleg estetskih užitkov ta nedolžna dejanja ponujajo tudi ščepec veselja do življenja, zato jih je škoda zamuditi.

Fantazije pod odejo

Če zgodbo malce razpredemo in njo, ki ga je opazila, ter njega, ki ga kar razganja od mladosti, prestavimo s ceste v drugo okolje, morda v park, galerijo, muzej. On pristopi k njej in začne pogovor. Morda obratno. Pogovorček diši po nečem drugem in obeta tisto, kar sicer živi zgolj v samotnih fantazijah pod odejo. Njeno? Njegovo?

Avantura? Bi se odločili za kaj takega? Vse je odvisno od naše modrosti. Ni se modro prepustiti sanjam z nekim mladeničem, na drugi strani pa bi bila škoda, če z njim ne bi doživeli nekaj sladkosti. Previdnost bi morala biti tudi tu mati modrosti, saj bi mladi lev utegnil stresti z razkošno, mlado grivo in se brezobzirno znebiti niti, ki so se morda nadejale, da omrežijo njegovo srce. Če torej jemljemo, to napravimo z lahkotnostjo Parižanke, ki živi v majhnem, ljubkem starinskem stanovanju, v četrtem nadstropju vetrovne ulice in kot burgundec v čaši za dva okuša omame ljubezni … z nekom.

Bolje veselje kot strast

Tako rekoč nujno se je zavedati, da je z njim lepo, a da je dobro tudi brez njega. Boljše je veselje kot strast, kajti strast je moč, ki avanturi podeli krila, a v sebi nosi tudi seme odvisnosti, ki je lahko pogubna. Če se poslovimo od avantur in si ogledamo partnerske zveze ter zakone, v katerih je ženska malo ali veliko starejša od moškega, brž ugotovimo, da je tudi o tem zelo nespametno gojiti predsodke. Klišejsko razmišljanje, da je on v njej iskal mamo, velja samo včasih, kot tudi črnoglede napovedi, da bo on z leti in desetletji vse bolj šarmanten, ona pa vse bolj nagubana in neprivlačna. Vsaj zadnjemu se je, k sreči, deloma mogoče upreti in ne glede na partnerjevo starost kar največ storiti za ohranitev vitalnosti, zdravja in lepote. To seveda velja za oba spola.

Previdno

Sicer pa ne gre, da bi zapleteno dinamiko odnosov med moškim in žensko omejili le na dojemanje zunanjega videza partnerjev. Za uspešnost takšne zveze morajo biti izpolnjeni enaki pogoji kot pri vsaki drugi zvezi. Iskrena in nenehna skrb zase, ki pomeni skrb za svoje in partnerjevo psihofizično počutje, zdravje, razvoj, poštenost in odkritost pri reševanju konfliktov ter skupni cilji so le nekateri najpomembnejši.

Kljub vsemu ni odveč, če se ženske, ki se odločajo za trajnejšo zvezo, izdatno poučijo o previdnostnih ukrepih, ko gre za ljubezen z mlajšim moškim. Koristna je že zavest, da srce ni igračka, ki bi jo dale fantiču (tudi takšnemu, ki je fantič že nekaj desetletij), saj jo ta lahko stre. Včasih si taki mladeniči – ne le v avanturah – privoščijo zabavo, kar lahko deluje kruto.

Lahko se nam primeri, da bomo prisiljene razmišljati, kje se potika, ali je sploh resnicoljuben, kajti morda še ni izživel mladeniških želja. Kaj hitro se utegnemo znajti v bolestni odvisnosti, ko smo enkrat noro srečne, drugič pa ranjene in razočarane. Življenje se vrti le okoli njega, kar je daleč od romance in še dlje od ljubezni. Taki mladeniči so lahko nepopisno očarljivi, toda cena je previsoka, zato se prepričajmo, da je izvoljeni moški mož, in ne le fantič, in nikoli ne podvomimo, da je to tisto, kar si zares zaslužimo.

Strah pred staranjem?

Če je moški, ki ga ljubimo in s katerim smo morda tudi poročene, mlajši, nas pa z minevanjem let začenja skrbeti lastna telesna privlačnost, se je dobrodejno spomniti Gassetove trditve iz dela O ljubezni: “Ljubkost, in ne skladnost, ki jo ima njen stas, je lastnost, ki lahko učinkovito prebudi ljubezen!”, “Ljubezen je nekaj, kar je resnejše in pomembnejše od navdušenja nad potezami obraza ali barvo oči, je odločitev o izražanju človeškega, ki se simbolično napoveduje v posebnostih obraza, glasu in mimike.”

Če je torej tisti, ki ljubi, iskren v opazovanju svojih čustev in jim “sledi na poti od sebe do ljubljene osebe, vidi, da se ljubezen ovija okrog drobnih stvari in se z njimi nenehno hrani”. To so lahko navidez nepovezane karakteristike: kotički ustnic, barva glasu, način, kako nekdo nekaj reče. V ljubezni naj bi bile, kot je razlagal že Jose Ortega y Gasset, še posebno pomembne vloge, ki jih igrajo potankosti fiziognomije in gest, saj le-te najtočneje odkrivajo resnično bitje osebe.

Tista druga, telesna lepota ima neodvisno vrednost, to je objektivno plastično draž, ki se običajno nanaša na pojem lepote, čeprav tudi tej vrsti lepote včasih ne manjka notranje estetske vrednosti.

Če je pravi, je to, da je mlajši, tako ali tako nepomembno dejstvo. Bilo bi povsem primerno, če bi o tem razmišljale kot Madonna, Cher, Joan Collins, Melanie Griffith, ki se večinoma družijo z veliko mlajšimi moški od sebe, četudi smo na pogled povsem običajne ženske.

Melanie Griffith: Mlajši, a zrel

Ko se je Melanie Griffith usodno vnela za Antonia, je imela za seboj najrazličnejše izkušnje.

Hčerka Tippi Hedren, ene izmed Hitchcockovih muz, je pri filmu debitirala že s šestimi leti, ko jo je režiser sklenil predstaviti kot miniaturno kopijo njene mame. Pri štirinajstih se ji je zazdelo, da mora zapustiti mamino gnezdo – ranč z eksotičnimi živalmi, kjer je živela z maminim tedanjim soigralcem, 22-letnim Donom Jonsonom.

Ko sta se poročila, ji je bilo osemnajst let, ob ločitvi jih je imela devetnajst. Pijančevanje in mamila so bili vsakdanji gostje, in ko jo je pri triindvajsetih letih na bulvarju Sunset povozil avtomobil, so zdravniki rekli, da bi bila zagotovo mrtva, če ne bi bila tako zelo pijana.

Zakonski brodolomi

Kljub burnim epizodam je visoka svetlolaska z otroško zvenečim glasom že leta 1975 naredila močan vtis s filmom Night Moves. Sledilo je zatišje, ki je trajalo do leta 1984, ko je nastopila v glavnih vlogah v filmih Body Double in Something Wild. Vloga v filmu Mika Nicholsa Zaposleno dekle ji je prinesla slavo, saj so njenemu igralskemu talentu pripisali kar oskarjevski kaliber. Kmalu zatem se je odločila za zdravljenje na kliniki za razstrupljanje Hazelden, obenem pa se je vnovič vdala svoji drugi “odvisnosti” in se leta 1989 vnovič poročila z ozdravljenim Jonsonom.

Polom filma Bonfire of the Vanities je preživela tako, da si je dala povečati prsi. Zakon tudi tokrat ni bil uspešen – nenehno sta se prepirala, celo v javnosti, napovedovala ločitev, se nekajkrat premislila in naposled dokončno razšla. Melanie in Donu Jonsonu se je rodila hčerka Dakota. Med zakonoma z Jonsonom je bil Melaniejin izbranec Steven Bauer, sad njune ljubezni pa je sin Alexander.

Sreča z mlajšim?

Leta 1995 je Melanie Griffith snemala komedijo Two Much words, coincidentally, v katerem je bil njen soigralec Antonio Banderas. Tri leta mlajši španski igralec, ob čigar pojavi so ženske omedlevale, tako kot nekoč ob zvezdniku nemega filma, Rudolphu Valentinu, ki tedaj ni osvojil samo Hollywooda, temveč kar ves svet in zlasti žensko občinstvo, je očaral tudi Melanie, kaj hitro pa je bilo povsem jasno, da se ji je zasidral globoko v srce.

K sreči ga je tudi ona povsem prevzela in dotlej zvesti Antonio se je nesmrtno zaljubil. Ločil se je od žene, igralke Ane Leza, s katero sta bila skupaj osem let. Z Melanie sta šokirala oboževalce in starše, romanco pa sta okronala s poroko, do katere je prišlo maja 1996. Septembra se jima je rodila hčerka Stella del Carmen.

Latinski ljubimec Antonio Banderas

Čeprav se ga držita sloves in podoba latinskega ljubimca, je Banderas že zelo zgodaj ponudil veliko več. Njegovo kariero sta usmerjala klasična igralska izobrazba in znanje borilnih veščin, ki sta mu omogočila briljantne nastope v kontroverznih vlogah. Za mnoge neverjetna telesna privlačnost in energičen igralski slog sta se izkazala kot magična formula, s katero niza uspeh za uspehom.

Že v rani mladosti je dobro vedel, kaj hoče, in ni izgubljal časa na stranpoteh. Iz njegovih predameriških let se moramo spomniti Almodovarjevih filmov Ženske na robu živčnega zloma in Labirint strasti, v katerih je Banderas odlično oblikoval svoje prve filmske vloge. Iz zadnjega desetletja so nepozabni filmi The Mambo Kings, Philadelphia, Evita, The Mask of Zorro in Crazy in Alabama, kjer nastopata skupaj z Melanie, režijo pa je podpisal kar sam.

Spričo njegove uspešne življenjske poti in menda tudi siceršnje zrelosti bi soprogi Melanie lahke mirne duše priznali, da ji je uspelo osvojiti pravega moža, in ne fantiča, čeprav o tem verjetno ni niti najmanj razmišljala, ko mu je podarila srce.