Kako prihraniti kakšen evro?

1) Ne pustite denarju, da »vas ima pod nadzorom«
V službi »delaš kot črnec«, mogoče tudi ne zaslužiš prav malo, pa vendar na koncu meseca začudeno buljiš v denarnico, ko ugotavljaš, da ti je denar požrla »neznana požrešna podgana«? Seveda ti je težko, predvsem pa nerodno, priznati, da si ta »požrešna podgana« prav ti … Pomembno je, mogoče celo najpomembneje v celotni tej zgodbi, da se pri denarju, pri lastnih financah, kljub tvoji neodtujljivi pravici, obnašaš čim bolj odgovorno, predvsem pa se moraš zavedati, da moraš pri zapravljanju upoštevati lastne finančne zmožnosti.

2) Uredite svoje finance
Če ste v svoji glavi končno le »pospravili« in se, čeprav morebiti zelo neradi, sedaj globoko v sebi vendarle strinjate, predvsem pa tudi delate, kot je zapisano v duhu prve točke, je čas, da storite naslednji pomemben korak – uredite si finance. Kaj to sploh pomeni? Najprej morate sploh vedeti, kam odtekajo vaše finance, za kaj vse potrebujete (in zapravljate) denar. Zato pisalo v roke ter si redno ter natančno zapisujte vse mesečne odlive. Vašo finančno nedisciplino (beri prekomerno zapravljanje) boste najlažje, vsaj v začetku tega bolečega procesa, krotili tako, da boste zapisali popolnoma vsak izdatek. In, da, pri tem mislim tudi na (skorajda vsakodnevno) »nedolžno« kavico.
Pretiravam? Preverimo. Kavica na dan je približno 1 evro, 20 (delovnih) dni je 20 evrov (kar znese pa že skorajda 5.000 starih tolarjev na mesec, oziroma v celotnem letu je ta znesek 240 evrov ali 57.500 slovenskih tolarjev). Še zmeraj mislite, da pretiravam?

2a) Takoj poravnajte vse finančne obveznosti
Še zmeraj smo pri »urejanju financ«, ker pa je to zelo pomembno, bom o tem pisal v posebnih odstavkih. Važno je, da čimprej poravnate svoje najnujnejše mesečne obveznosti (kredit, položnice – stanovanje, ogrevanje, elektrika, telefon, vodovod, čistilka, smeti, časopis). Vsakršno »zadrževanje tega denarja v lastni denarnici« vas bo (drago) stalo. Zaradi tega boste namreč plačevali še opomine in morebitne – zelo drage – obresti. Če ste vsaj malo racionalni, boste kaj kmalu ugotovili, da se takšno obnašanje nikakor ne splača. Plačajte, in to takoj, ko dobite denar.
Ob tem se je treba še zavedati, da vas tudi preveč denarja v denarnici ali pa na bančnem računu lahko dodatno zavede. Še lažje se boste namreč odločili za kakšne »nepotrebne« nakupe, izdatke. To pa ni dobro, saj boste ob koncu meseca spet zelo tenko piskali … Boste (spet) ubili prašička?

2b) Denar potrebujem tudi za …
Sami veste, da v tekočem mesecu potrebujete denar tudi za nujne sprotne stroške. Predvsem so to stroški za avto (bencin), hrano doma in v službi, najnujnejšo kozmetiko (in oblačila; pa ste prepričani, da nimate v omari še kakšnega uporabnega starega kosa oblačila?). Kljub temu, da »slutite«, da potrebujete denar tudi za te neizbežne mesečne stroške, se marsikomu med nami zalomi in si le nekaj dni pred borno plačo od sorodnikov in prijateljev mrzlično sposoja denar, da poravna denar za te, recimo jim, »sekundarne finančne obveznosti«.

2c) Če ste bili pametni …
Če ste bili pametni, ste že na začetku obračunskega meseca od vašega celotnega osebnega dohodka dali na stran denar za vaše »primarne in sekundarne« stroške, ki smo jih opisali pod točkama 2a in 2b. Če ste to storili, je sedaj vaše življenje mnogo manj stresno, pred vami je namreč le še tisti večji ali manjši kupček denarja, ki ga lahko – skorajda brez skrbi – zapravite. Seveda bi vam vsak moder finančni strokovnjak svetoval še takole: Ne popuščajte tik pred ciljem, dobro vam gre, sedaj stisnite zobe in zmagovalno stecite čez ciljno črto …

Del tega denarja, ki vam je ostal, ne porabite, dajte ga na stran. Razlogov je neizmerno veliko, dodajate jih lahko sami po želji, najbolj klasični pa so naslednji: stroški za avtomobil (registracija, zavarovanje, olje, mehanik, »šparanje« za nov avto), počitnice oz. potovanje (zakaj ne bi enkrat šli na dopust brez bremena dodatnega kredita?), novoletna darila (sploh pa, če nimate ravno denarja, naredite nekaj, podarite nekaj iz srca, ne iz »denarnice«), imate kakšen hobi (ste prepričani, da zanj res ne »porabite tolikooo denarja«?), pokojnina (finančni strokovnjaki »grozijo«, da moramo sami več storiti za našo varnost v »zlatem obdobju našega življenja«).

Vsekakor pa je zelo dobro tudi, če imate v »nogavici«, no raje v banki, nekaj »zelo nujnega« denarja za zares slabe čase … Dobro se je vprašati npr. takole: lahko (samostojno) »preživim« vsaj nekaj mesecev, tudi če, bog ne daj, ostanem brez službe?