Je prava ljubezen le mit?

Kaj lahko ponudimo v odnosu in kaj lahko pričakujemo od njega?

Pred dvema stoletjema, v času romantične ljubezni, teh težav niso poznali. Ženske so bile takrat vedno ravno dovolj odmaknjene od resničnega življenja, da so moški o njih lahko fantazirali in si jih želeli. Romantična ljubezen je bila nujno tudi tragična, neizpolnjena ljubezen, saj jo je tragika hranila in vzdrževala hrepenenje po ljubljeni osebi. Vendar zato človeško življenje ni bilo nič manj srečno, le tistega, s katerim so živeli, niso ljubili strastno.

Dolga stoletja je zakon med dvema človekoma pomenil življenjsko ekonomsko pogodbo, usmerjeno k ustvarjanju udobnega življenja in gmotno preskrbljenih potomcev. Če danes svoje bivanje omogočamo s pogodbo o zaposlitvi, je bilo pred stoletji to bivanje zagotovljeno z ustrezno zakonsko pogodbo, ki je pokrivala vse vidike takratnega življenja: delovno silo, razmnoževanje, delitev dela in razmerja med člani. V to življenjsko pogodbo in jasno definiran odnos sožitja med dvema človekoma smo ljudje šele pred kratkim vstavili nestabilno komponento imenovano ljubezen.

Danes iščemo resnično ljubezen. Tisto pravo, globoko, strastno, pomenljivo in za zmeraj. Še nikoli v zgodovini človeštva nismo od ljubzeni zahtevali tako veliko, to tako trmasto iskali in hkrati tako malokrat našli. V imenu iskanja prave ljubezni stopamo iz razmerja v razmerje in ne dopuščamo nobenega odstopanja od ideala. Zahtevamo strast, predanost, usodno privlačnost, močno čustveno vpletenost z drugo osebo, ki bi nas potegnila iz rutine vsakdanjega življenja in nam zamajala tla pod nogami.

V iskanju prave ljubezni skačemo iz razmerja v razmerje kot bi nam gorelo pod nogami. Zaradi kulta mladosti 21. stoletja moramo čimprej – dokler je to še družbeno sprejemljivo – najti pravo ljubezen. Neučakani in nepotrpežljivi kapituliramo iz razmerja kakor hitro ugotovimo, da to zahteva kompromise, odrekanje in delo. V hitrem tempu sodobnosti se zdi nemogoče, da bi morali tako naporno graditi nekaj, kar naj bi nam bilo obljubljeno z rojstvom.

A vendar pravo ljubezen iščemo z napačnimi iskalnimi parametri. Hiter tempo življenja in dolgotrajnost ljubezenskega razmerja sta si tako daleč narazen, da so uspešni le najvztrajnejši. Pravo ljubezen smo pomotoma zamenjali za strast in adrenalinsko doživetje, ki sta po ‘defaultu’ kratkotrajni intenzivni čustvi.

Prava ljubezen se začne, ko metuljčki v trebuhu zamenjajo zbrano poslušanje partnerjevih sanj. Ko popoln make up od časa do časa zamenjajo neobrite noge. Ko v razmerje vstopijo robčki, nahod in smrkajoč nos. Ko se udeležite plesne predstave, pri kateri se vam spi bolje kot v domači postelji. In nenazadnje, ko ima spolnost bolj ali manj izdelan repertoar, pa ste kljub temu zadovoljni, saj vam je jasno, da bosta na koncu oba doživela orgazem. Takrat prava ljubezen postane več kot le mit.