Evropska komisija je leta 2008 sprejela odločitev, da leto 2010 proglasi za leto boja proti revščini in socialni izključenosti. Vstop v to leto se je začel s konferenco v Madridu in ugotovitvijo, da se 79 milijonov Evropejcev sooča z relativno dohodkovno revščino in da je le-ta v državah članicah prisotna z deležem od 9 do 26%. Komisija je stanje ocenila kot resen problem in državam članicam priporočila iskanje rešitev za znižanje stopnje revščine in socialne izključenosti. V Sloveniji naj bi ta delež znašal okrog 13%.
Konec leta 2008 je v Sloveniji živelo nekaj več kot 334.000 starejših od 65 let, upokojencev vseh vrst je bilo 532.858. Po podatkih je pod pragom dohodkovne revščine takrat živelo 12,3% prebivalcev, oz. 0,8% več kot leta 2007.
Da prag revščine v Sloveniji ni višji, znatno vplivajo socialni transferji, saj bi brez njih pod pragom revščine živelo 23% vseh prebivalcev, 32,9% starejših in 41,9% žensk, ki živijo same.
Ekonomska kriza se je vse bolj zajedala v prebivalstvo in prizadeva najbolj ranljive skupine.
Za blažitev socialne stiske se je vlada odločila za izplačilo diferencirane višine posebnega dodatka v avgustu 2009. Med skupno okoli 120.000 upravičenci je bilo 38,9% ali 46.729 upokojencev, od katerih jih je 36.976 prejelo dodatek v višini 120,00 evrov in 9.753 v višini 80,00 evrov. Kljub ugotovitvi, da je ta dodatek bil potreben za blažitev krize in socialne stiske, ki poleg brezposelnih in tistih, ki ne dobivajo plač ali pa so prenizke, najbolj prizadeva starejše, je bila v začetku letošnjega leta še polovična zamrznitev usklajevanja pokojnin, kar upokojence mesečno prikrajša za nekaj manj kot 4 milijone evrov.
V pripravi je predlog zamrznitve pokojnin. 
Z minimalno plačo 562 evrov je bila določena višina minimalnih življenjskih stroškov, ki jih ne dosega več kot 300.000 ali 57% upokojencev, 252.867 jih prejema pokojnino do 500 evrov.
Odraz ekonomske krize se kaže tudi v porastu izplačil enkratne denarne socialne pomoči. V letu 2008, ko lahko rečemo, da je bilo še leto blagostanja, je bila ta pomoč v povprečju mesečno izplačana 2.628 upravičencem. V letu 2009 je bila ta pomoč v povprečju mesečno izplačana 3.952 upravičencem, z največjim izplačilom v mesecu novembru s 6.054 in v decembru s 4.918 prejemniki. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je to obliko pomoči prejelo v povprečju 4.135 upravičencev, največ februarja (5.338), marca (4.480) in aprila (4.798 upravičencev). Žal ni bilo možno dobiti podatka, koliko je med temi upravičenci upokojencev. Varstveni dodatek je leta 2007 prejemalo 45.111 upokojenih upravičencev, leta 2008 46.612, januarja 2010 pa 46.957 upravičencev. Porast prejemnikov varstvenega dodatka kaže na to, da se povečuje število upokojencev z nižjimi pokojninami, ki so odraz nizkih plač in vedno nižje nadomestitvene stopnje, ki je v 10 letih padla iz 70% na 60%.
V Zvezi društev upokojencev izvajamo projekt Starejši za višjo kakovost življenja doma, v katerega je vključenih že 96.013 starejših (vseh živečih starejših nad 69 let je 233.693). Iz analize izvajanja projekta, ki zajema 52.000 starejših izhaja, da 16,3% starejših potrebuje različne oblike pomoči, 15,8% jih z lastnim dohodkom ne pokrije osnovnih življenjskih potreb, 17% zmanjka .Podatki vključujejo čas do maja 2009, tako da lahko, glede na razmere v letu 2010, pričakujemo, da so potrebe po pomoči danes samo še večje.
Starejši se za pomoč v 79,5% obrnejo na otroke in vnuke, 64% starejših v raznih oblikah pomaga svojim otrokom in vnukom, kar dokazuje, da v naših družinah obstaja medgeneracijska solidarnost in sožitje, po drugi strani pa dokazuje, da siromašenje starejše generacije ne prizadeva samo starejših, temveč tudi mlajšo generacijo.
Oskrbo v institucionalnem varstvu si lahko v celoti pokrije zgolj 34,55% oskrbovancev, s pomočjo svojcev 32,59%, 9,26% oskrbovancem oskrbo v celoti pokrijejo svojci, s pomočjo občine 15, svojci in občina 3,08%, občina v celoti pokrije oskrbo 3,66% oskrbovancem.
Socialne posledice ekonomske krize za populacijo starejših so vsak dan težje in se ne odražajo le v pomanjkanju materialnih sredstev, ampak vplivajo tudi na zdravstveno stanje in so najpogostejši povod za nasilje in zlorabe nad starejšimi. Leto boja proti revščini in socialni izključenosti se izteka, po izjavi ministra dr. Svetlika je Slovenija sprejela v boju proti revščini novo socialno zakonodajo, ki naj bi ob upoštevanju premoženjskega stanja, socialne korektive pravičneje razdelila. Ali bo s tem res rešen problem revščine?
Nedvomno ekonomska kriza prizadeva pretežni del prebivalstva, med njim so tudi starejši, ki so še posebej ranljivi, zato bi pričakovali:
- pravičnejšo delitev bremen ekonomske krize,
- pospešeno ustvarjanje zaposlitvenih možnosti mlajšim generacijam,
- iskanje rešitev v neinstitucionalnih ali pol-institucionalnih oblikah organizacije pomoči potrebnim seniorjem, v obliki družinske in sosedske pomoči, ki temelji pretežno na prostovoljstvu, kar je potrebno ovrednotiti in družbeno priznati, ter s poenostavitvijo previsokih zahtev in standardov za izvajanje takih oblik storitev.
