Kaj vse to pomeni?
Enoletnice in dvoletnice
Že ime samo pove, da gre za rastline, ki bodo uspevale kratek čas. Enoletnice svoj razvojni krog zaključijo v enem samem letu oz. pravilneje v eni sami sezoni in nato propadejo. Zimo preživijo le v obliki semen, ki so bolj odporna na mraz kot zeleni deli rastlin. Kljub temu pa med enoletnicami najdemo rastline, ki so različno odporne na mraz. Odvisno od tega jih lahko sejemo na gredo že pred ali po zadnji zmrzali. Za razliko od enoletnic, dvoletnice prvo leto poženejo le poganjke. Zacvetijo šele naslednje leto, ko pa tudi propadejo, saj se takrat razširijo s semeni.
Pogosto lahko najdemo na vrtovih in še pogosteje v koritih rastline, ki jih smatramo za enoletnice, čeprav gre pravzaprav za trajnice (npr. pelargonija). Takšne rastline navadno prihajajo iz toplejših klimatov in niso prezimno trdne.
Trajnice
V nasprotju z enoletnicami, trajnice uspevajo več let. Poleg zelnatih trajnic, ki pred zimo »pobegnejo« pod zemljo, poznamo tudi grmovnice in drevesa, ki vidno preživijo zimo. Odvržejo samo liste. Zima ne povzroča rastlinam samo težav z nizkimi temperaturami, temveč tudi s sušo, saj je voda vezana v led. Z odmetavanjem listja rastline zmanjšajo površino izhlapevanja vode.
Glede na to ali pozimi odvržejo listje lahko rastline razdelimo na:
• zimzelene
• delno zimzelene
• listopadne
Zimzelene trajnice so kot že ime pove zelene celo leto. To ne pomeni, da listi nikoli ne odpadejo. Odpadanje le ni tako izrazito kot pri listopadnih vrstah, ki se znebijo vseh listov naenkrat. Ne verjamete? Poglejte pod smreko, koliko iglic najdete na tleh. Delno zimzelene rastline so rastline, ki ostanejo zimzelene v milejših zimah, v ostrejši zima pa odvržejo listje.
Čebulnice in gomoljnice
Posebne prezimne oblike, ki jih s pridom izkoriščamo za razširjanje nekaterih rastlin so čebulice in gomolji. Opisujejo celo serijo različnih prezimnih struktur. Pravo čebulico najdemo pri narcisah in je po strukturi spremenjeno steblo. Podobnega izvora so tudi rizomi, ki jih najdemo pri perunikah ali salomonovemu pečatu. Stebelni gomolj najdemo pri ciklamah in seveda krompirju, čebulasti stebelni gomolj pa pri gladiolah, žafranih in frezijah.
Vzpenjavke
Med vzpenjavke spadajo rastline, ki so preveč lene, da bi same razvile steblo, ki bi jih podpiralo. Za podporo raje vzamejo steblo drugih rastlin ali vrtne strukture. Vzpenjavke so razvile različne načine oprijemanja podlage. Lahko se ovijejo okrog podlage ali se je primejo s viticami. Nekatero kot npr. bršljan pa so iznašle korenine s lepljivimi konicami, s katerimi se prilepijo na podporo.
Latinsko (znanstveno) poimenovanje
Rastline imajo poleg slovenskega še latinsko ime. Zakaj? Ker se lahko slovensko ime razlikuje že med dvema regijama, latinsko pa omogoča svetovno prepoznavnost vrste. Ne se ustrašiti, latinsko poimenovanje ne pomeni, da morate na podstrešju izbrskati stare latinske slovnice. Gre za enostaven sistem, v katerem ima vsaka rastlina dve imeni. Prvo je ime rodu, drugo pa ime vrste. Latinsko ime je navadno pisano poševno. Anemona nemorosa, Anemona ranunculoides sta dve vrsti vetrnic – vidimo, da pripadata istemu rodu, saj je prvo ime identično.
Dodatno pa lahko poimenujemo še podvrsto, varieteto in formo. Podvrste so različice vrste, ki so navadno geografsko ločene med seboj. Ime Euphorbia characias subsp. wulfenii, opisuje prekrasno podvrsto mlečka. Pri varieteti najdemo majhno razliko od vrste in jo označujemo z »var.« (npr. Phyllostachys nigra var. henonis). Forma pa se nekoliko razlikuje od vrste kot npr. po belih cvetovih v primeru šipka Rosa rugosa f. alba.
Za razliko od naštetih pa poznamo še dve obliki, ki ne opisujeta rastlin, ki so nastale v naravi, temveč rastline, ki so nastale s selekcijo in križanjem s strani človeka. To sta kultivar in hibrid (križanec). Kultivar označuje oblike, ki so se razvile med gojenjem, bodisi so bile namenske ali naključne. Označimo ga z imeno v enojnih narekovajih – ‘kultivar’ (npr. Rosa rugosa ‘Scabrosa’). Pri križancih pa gre za namensko križanje dveh različnih botaničnih vrst. Forsythia x intermedia ‘Lynwood’ je tako nastala s križanjem vrst Forsythia suspensa in Forsythia viridissima. Poleg medvrstnih so v prodaji tudi različni križanci med različnimi rodovi rastlin. Križanec ×Fatshedera lizei je križanec med facijo (Fatsia japonica) in bršljanom (Hedera helix).
In še nekaj razlag latinskih imen in na kaj se navezujejo:
Barva
alba/albus = bela/bel
coccinea/coccineus = škrlatna/škrlaten
caerulea/caeruleus = modra/moder
Vonj
foetida/foetidus = smrdljiva/smrdljiv
fragans/fragrantissima = dišeča/dišeč
Izvor
chinensis = kitajski
Rastišče
aquatica/auquaticus = vodna/voden
arvensis = poljski
Oblika
reptans = plazeč
gracilis = nežen
Vabljeni: obiščite okrasni vrt in e-trgovino svet čebulic.
