Spletni brskalniki – Vrata v virtualni svet

Internet Explorer
Razvili so ga leta 1995 v Microsoftu. Po prevladi nad takratnim Netscape Navigatorjem, ki je bil v prvih letih njegov glavni konkurent, je od leta 1999 pa vse do danes ostal najbolj razširjen spletni brskalnik. Žal pa njegova razširjenost ne izhaja primarno iz presežka v kvaliteti. Njegova kompatibilnost z Microsoftovimi aplikacijami, integracija z operacijskim sistemom ter dejstvo, da je programska koda Microsoftovih produktov zaščitena, so glavni razlogi, da velik del javnosti programskemu gigantu očita ustvarjanje monopolne situacije. V trenutno zadnji stabilni različici (verziji 7) je Internet explorer storil korak naprej in implementiral nekatere rešitve, ki so se jih sicer domislili njegovi ‘odprtokodni’ konkurenti, glavne novosti pa sta predvsem odpiranje novih strani v zavihkih ter zaustavljanje odpiranja neželenih (»pop up«) strani.

Mozilla Firefox
Mozilla je svojo rešitev prvič predstavila leta 2002 in s tem nemudoma dvignila ogromno prahu. V svoj izdelek so namreč vključili številne izjemno uporabne lastnosti. Po zgledu Opere (in še prej manj znanega Netcaptorja) so brskalniku dodali odpiranje novih strani v zavihkih, kar je uporabnikom precej olajšalo brskanje po spletu, saj jim ni bilo potrebno odpirati velikega števila novih oken. V svojo rešitev so vključili tudi preprečevanje odpiranja neželenih strani, kar je bil v tistem času pri konkurenčnih rešitvah velik problem. Zanimiv dodatek je tudi integriran črkovalnik in enostavni dodatki (»add-ons«), kot denimo RSS feed. Firefox pa je uvedel tudi boljšo implementacijo spletnih standardov, kot so CSS, DHTML ipd, zaradi česar mu je narasla priljubljenost tudi med razvijalci spletnih aplikacij in portalov.

Glavna značilnost Mozillinega brskalnika pa je seveda njegova odprta koda. To pomeni, da je programski zapis brskalnika javno dostopen komurkoli: tako končnim uporabnikom, ki si ga po želji in potrebi lahko priredijo, poslovnim partnerjem, ki lahko ustvarjajo različne dodatke za izboljšanje funkcionalnosti brskalnika, kot tudi trenutni in bodoči konkurenci, s čimer se zagotovi zdrav tekmovalni duh vseh ponudnikov.

Google Chrome

Brskalnik je na trgu popolnoma nov, kajti beta verzija je izšla šele prejšnji mesec. Z 1-odstotnim deležem je zato zaenkrat tudi relativno slabo razširjen, vseeno pa gre za projekt, ki bo, sodeč po drugih produktih skupine Google, gotovo močno zatresel tla. Podobno kot pri Mozilli, gre tudi v tem primeru za odprtokodno rešitev. Poleg elegantne minimalistično zasnovane podobe ter okna, ki se zgleduje po Windows Visti, Chrome nudi tudi višjo stopnjo varnosti (z vgrajenimi mehanizmi za opozarjanje, ko se denimo podamo na strani s ‘črnih list’) ter zasebnosti (zanimiva funkcija je Incognito mode, ki preprečuje shranjevanje zgodovine – idejo si je Google sposodili pri Applovem Safariju). Dobra novica za uporabnike pa je tudi hitrost: Chrome je namreč kar dvakrat hitrejši od Firefoxa.

Predstavili smo vam tri trenutno najbolj vroče spletne brskalnike, odločitev pa je popolnoma na vaši strani. Edini nasvet, ki vam ga polagamo na srce je, naj vas ne bo strah poizkusiti nekaj novega – le tako se namreč lahko učimo in spoznavamo.

Člani ekipe Zlata leta smo se odločili za brskalnik Mozilla Firefox, ki ga priporočamo tudi vam, vseeno pa to ni edina pot, ki vodi v virtualni svet. Šele ko boste prehodili različne poti, boste lahko ugotovili, katera je tista, ki vam najbolj ustreza!

Več sorodnih člankov lahko preberete na povezavi osnove interneta.