Preberite si tudi prvi del prispevka Helsinki ob severnem Gibraltarju.
Kam na sprehod?
Poleg znamenitosti, omenjenih v prvem delu članka, popotniku gotovo pade v oči mogočna železniška postaja, ki je drugi neuradni helsinški simbol. Prva železniška postaja je na istem mestu stala že sredi 19. stoletja, ko so na Finskem zgradili prvo železnico, a je počasi postala premajhna. V času, ko so Finci prisegali na nacionalni romanticizem, arhitekturno smer, ki je poudarjala finske simbole, je na arhitekturnem natečaju zmagal Elia Saarinen. Kljub temu so njegov načrt kritizirali, češ da morajo biti javnosti namenjene stavbe zgrajene bolj racionalistično. Ne bodi len je Saarinen svoj načrt enostavno spremenil in nova zgradba iz finskega granita je stala takoj po finski osamosvojitvi. Poleg visokega urnega stolpa zaznamujeta zgradbo dva para kamnitih stražarjev. Če se vozite s tramvajem, postaje praktično ne morete zgrešiti.
[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=qNZGHIAo00U[/youtube]
Na drugi strani ceste stoji Ateneum, muzej z največjo zbirko klasične umetnosti na Finskem. Dobrih dvesto metrov od železniške postaje pa se lahko na poti proti veleznanemu Narodnemu muzeju za trenutek ustavite še pred parlamentom, ki mu Finci pravijo Eduskuntatalo. Ostebreno pročelje s preprostim stopniščem v neoklasicističnem slogu je arhitekt Johan Sigfrid Sirén menda načrtoval celo po zgledu Plečnikovih načrtov.
Če greste do Finskega narodnega muzeja, lahko občudujete že prej omenjeni arhitekturni slog finskega nacionalnega romanticizma. V začetku 20. stoletja, ko so stavbo zgradili, se je vsa finska umetnost, s tem pa tudi arhitektura, navdihovala po epu Kalevala, ki ga je v 19. stoletju na podlagi finskih in karelijskih ljudskih legend (Republika Karelija je danes avtonomna republika Ruske federacije ob vzhodni finski meji) napisal Elias Lönnrot. Ep in vsa finska zgodba, ki se je spletla okoli njega, sta tudi bistveno pripomogla k narodnemu preporodu, ki je bil osnova za kasnejšo odcepitev od Rusije. Strop vhodne avle Narodnega muzeja je poslikan s prizori iz Kalevale, ki jih lahko vidite, tudi če ne plačate vstopnine za muzej.
Gotovo pa si boste želeli ogledati še zanimivo luteransko cerkev iz leta 1969. Temppeliaukion kirkko. Z zunanje strani je videti le skromen kamniti zid, še bolj skromen vhod in preprosto kupolo. Zvonika cerkev nima, prav tako ne zvonov, ki jih nadomeščajo kar zvočniki. Bistvo cerkve je v notranjosti, ki so jo leta 1969 izdolbli v mogočno skalo. Po prvotnih načrtih naj bi notranje stene ometali, a strokovnjaki za akustiko so to preprečili. Zanimiva notranjost in odlična akustika pritegneta v cerkev okoli pol milijona obiskovalcev letno.
V Helsinkih je poleti prijetno toplo
Poleg vseh teh znamenitosti ponuja mesto še vse kaj več. Poleg Suomenlinne se splača obiskati še tri bližnje otoke: na Seurasaariju severozahodno od središča mesta je precej velik skansen, kamor lahko pridete peš po mostu. Pihljasaari južno od mesta med turisti ni zelo priljubljen, zato pa si lahko ogledate, kako se v prostem času na peščeni plaži zabavajo Finci. Otroci pa si bodo skoraj gotovo zaželeli na Korkeasaari z živalskim vrtom, kjer si je mogoče ogledati 200 različnih živali. Na zadnja dva otoka vozi trajekt s tržnice na Kauppatori.
Helsinki so tako kar primeren zaključek potovanja po Skandinaviji, še posebno če se vračate s trajektom v Nemčijo. Kot v vsaki večji prestolnici je najti dovolj zabave tudi za otroke. Prav tako ponuja turistična organizacija v Helsinkih mnogo izletov v zaledje prestolnice, tako da se lahko na skrajnem jugu Finske, kjer je lahko poleti prav prijetno toplo, zabavate tudi več dni. Vseeno pa velja držati pesti za dobro vreme!
Helsinki card
Če si nameravate dobro ogledati Helsinke, se vam splača pridobiti turistično kartico, ki so jo v finski prestolnici leta 1983 uvedli med prvimi na svetu. Kupite lahko dnevno, dvodnevno ali tridnevno kartico, ki vključuje prost vstop v več kot 50 najbolj obiskanih helsinških muzejev in v živalski vrt. Že samo voden ogled mesta, vključen v ceno kartice, stane 25 evrov na osebo. Kartica je hkrati tudi vozovnica za vse oblike javnega prevoza, vključno s trajektom za trdnjavo Suomenlinna. Poleg tega vam v Stockmannovi trgovini podarijo nekakšno presenečenje. Poleg kartice dobite tudi obsežen vodnik z mestnim zemljevidom. Kartico lahko kupite po spletu ali na več kot 50 prodajnih mestih po Helsinkih.
Javni promet
Dobro razprostrta mreža javnega prometa obsega avtobuse, tramvaje, trajekte in od leta 1982 tudi eno linijo podzemne železnice. Turistom predlagajo potovanje s tramvajem, najbolje na progah 3B in 3T, ki popeljeta mimo vseh pomembnih znamenitosti. Avtobus je načeloma počasnejši, podzemna železnica pa je speljana zunaj klasične turistične mestne ture. Zato pa bodo podzemni vlak izbrali tisti, ki kampirajo v helsinškem kampu Rastila, saj je postaja oddaljena le dobrih 100 metrov. Trajekt je nepogrešljiv za tiste, ki želijo obiskati trdnjavo Suomenlinna. Kupiti je mogoče enkratno vozovnico za tramvaj ali enkratno, ki velja na vseh oblikah prevoza. Obe sta veljavni eno uro od potrditve. Turisti, ki so kupili helsinki card, se s sredstvi javnega prometa vozijo brezplačno, drugi pa lahko kupijo turistično vozovnico.
Preberite si tudi prvi del prispevka Helsinki ob severnem Gibraltarju.
