Preberite tudi prvi del zgodbe o Bratislavi.
Daljši sprehod
Na drugi strani Donave leži Petržalka, največji bratislavski predel, kjer je pred poldrugim stoletjem, ko je bila še posebna vas, stalo le dobrih sto hiš, potem pa so ju povezali z železniškim mostom, ki je omogočil hiter razvoj in rast novega mesta. Danes nudi glavno povezavo 430 metrov dolg Novi most. Skupaj s Katedralo sv. Martina in gradom daje mestnemu centru značilno veduto s skoraj 85 metrov visokim podpornim stebrom, na vrhu katerega stoji letečemu krožniku podoben prostor z restavracijo UFO (angleška kratica za neznani leteči predmet). Še bolj kot izvrstne kulinarične dobrote vabi odličen razgled, predhodne rezervacije pa so tako rekoč obvezne. Brez skrbi, na vrh se povzpnete z dvigalom, zato ni treba pešačiti po 430 stopnicah.
Privlačen je tudi sprehod po Hviezdoslavovem trgu (slovaško Hviezdoslavovo námestie), ki pravzaprav spominja na nekoliko širšo ulico. Seveda je tudi ta prostor rezerviran izključno za pešce. Na severni strani je nekaj dobrih restavracij, sprehod pod drevesi pa se zaključi pri Slovaškem narodnem gledališču, ki se spogleduje s kipom Hviezdoslava, najpomembnejšega slovaškega pesnika. Na drugi strani stojita Slovaška filharmonija in hotel Carlton, ki pa nas, avtodomarjev, ne zanima, saj spimo severneje ob jezeru Zlate Piesky.
Nekoliko dlje, a ne pretirano, boste hodili do Modre cerkve. Ko sem jo iskal, sem si predstavljal nekaj modrega, a seveda v povsem drugačnem odtenku. Okolica nikakor ni urejena zgledno, toda Cerkev svete Elizabete, kot ji je uradno ime, je res prelepa. Letos je stara natančno sto let, da je nekaj posebnega, pa pove že podatek, da v bruseljskem parku Mini-Evropa Slovaško predstavlja prav njen model.
Za mnoge najlepša zgradba pa je Grasalkovičeva palača, danes predsednikova rezidenca, leta 1760 pa so jo zgradili za madžarskega plemiča hrvaškega porekla, pravzaprav finančenga ministra madžarskega kraljestva. Minister je imel smisel za glasbo in ko je osnoval lasten orkester, ki mu je dirigiral sam Joseph Haydn. Pred palačo je velik trg z vodometom, na drugi strani pa so nekdanje visoki družbi namenjene vrtove preoblikovali v javni park. Sprehod po njegovih potkah vas pripelje do nekdanje poletne nadškofovske rezidence, kjer je danes nastanjena slovaška vlada. Če je bil finančni minister frankofil, so bili škofje anglofili, saj se za palačo bohoti angleški vrt.
Pravljično mesto
Za Bratislavo pravijo, da je nekakšen cenejši Dunaj. Prav gotovo je mogoče začutiti tudi vpliv avstrijske prestolnice, čeprav sta bili mesti zaradi komunističnega režima kar nekaj časa ločeni. Toda naj vas to ne zavede, tudi na Slovaškem je kapitalizem pogumno zakoračil in predvsem v mestih so cene povsem primerljive ljubljanskim. Ko se sprehajate po ulicah, imejte odprte oči, saj na vas vsepovsod prežijo bronasti kipi. Na hišni ogel se naslanja paparaco. Pazite, da se ne spotaknete ob dobrega starega Tchumila, ki čemeč v kanalu kuka na ulico. Na klop se naslanja Napoleonov vojak, eden od tistih, ki so v Bratislavo vdrli pred dvema stoletjema. Ne pozabite pa pozdraviti prijaznega Nacija, ki vas kar sredi ulice nagovarja s klobukom v roki! Kje stojijo, vam seveda ne bom povedal, da bo tako bolj zanimivo. Pa saj sem tudi jaz našel samo tri… paparaco se je preveč dobro skril.
O Bratislavi, ki jo je obiskal pred več kot poldrugim stoletjem, je pravljičar Hans Christian Andersen zapisal takšne besede: »Če želite pravljico, vaše mesto je samo po sebi pravljica.« Tedaj so ga presenetile dunajskim podobne trgovinice. Potem ko je razvoj v Bratislavi po drugi svetovni vojni skorajda zastal, se te trgovinice zopet prebujajo in sprehod po ožjem središču ponovno prikaže sliko svetovljanskega mesta, ki je bilo to že od nekdaj, le za krajše obdobje je zaspalo.
Že en cel dan je dovolj, da začutite prijeten utrip Bratislave, kjer se marsikdo ustavi le mimogrede, morda na poti v Prago, ali pa obisk združi z Dunajem ali Budimpešto, še dvema evropskima prestolnicama, ki ležita na razmeroma kratkem odseku Donave. Če se želite povzpeti k staremu Devinskemu gradu in na mesto, tako kot Hans Christian Andersen, pogledati na Bratislavo z visoke pečine nad reko. Vsi pa pravijo, da je Bratislava najbolj pravljična v božično-novoletnem času, ko je predvem glavni trg pred staro mestno hišo preplavljen s stojnicami in obiskovalci. Priporočam!
Največji pisec pravljic je že vedel, kaj govori…
Preberite tudi prvi del zgodbe o Bratislavi.
