Preberite tudi drugi del o Benetkah.
Poulični vrvež na glavnih beneških trgih in ulicah je divji. Konec koncev je v Benetkah vsak dan turistov bistveno več kot prebivalcev… da o golobih ne govorim. A Benetke so več kot le nabito mesto. Z nekaj domišljije in vztrajnega iskanja se lahko v mirnejših kotičkih mesta dodobra naužijete benečanske zgodovinske pravljice.
Vse se je začelo z begunci. Pred Huni in Germani so v petem stoletju bežali iz okoliških, v celino umaknjenih naselbin, ki jih danes poznamo pod imeni Padova, Treviso, Portogruaro in Oglej. Vlaga, komarji, slabo rodovitna zemlja ter težka dostopnost na otoke so preganjalce odvrnili, da bi jim sledili v Beneško laguno. Počasi so nastajala manjša mesteca s središčem na otoku Torcello, sosedu bolj znanega Burana. Pod zaščito Ravenne so vzdržali do začetka 9. stoletja, ko so se osamosvojili, takrat že pod doževo vladavino. Dož je bil edinstvena institucija, značilna le za Benetke. Izvolila ga je beneška aristokracija in načeloma je mandat ohranil do svoje smrti. V 12. stoletju, ko so Benetke s trgovino in nadzorovanjem trgovskih poti obogatele, je bilo potrebno njegovo moč zmanjšati, zato so ustanovili še Veliki svet 500 Benečanov, ki so Beneško republiko upravljali skupaj z dožem.
Zlata vredna Svilena pot
Benetke so bile majhno mesto, a njihove osvajalske in trgovske lovke so segle daleč, prek celega Jadrana vse do Konstantinopla, kjer se je začela Svilena pot do Orienta. Prvi jo je na poti v Kataj, današnjo Kitajsko, s stricem Maffeom in očetom Niccolom prepotoval Marco Polo. Še vedno se krešejo mnenja, ali se je res rodil v Benetkah ali na Korčuli, definitivno pa je v času, ko je prvič odpotoval na Daljni vzhod, živel v Mestu na vodi. Mongolskega vladarja Kublaja Kana je povezal s tedanjim papežem Gregorjem X.
Polov prispevek k bogatenju Benetk je bil bistvenega pomena za kasnejši potek zgodovine mesta. Benečani so nadzorovali vso pot do Konstantinopla, kjer je imela svoj začetek Svilena pot, po kateri so poleg svile tovorili tudi ostale dragocenosti, med njimi visoko cenjene začimbe. Ladje ostalih držav so morale za pot po Jadranu Benečanom plačevati visoke carine. Najboljši garant za ohranitev pomorske moči je bil seveda papež, zato so Benečani organizirali prevoz križarskih vitezov na Bližnji vzhod. Največji tekmec Benetkam je bilo mesto Genova, večkrat so se tudi zapletli v vojno, včasih pa tudi potegnili skupaj, predvsem v času turških osvajalskih pohodov, ko so se zbali, da bi Turki, s katerimi so sicer stoletja živeli v miru, pretrgali trgovsko pot. Sčasoma se je to tudi zgodilo, a takrat je Svilena pot že izgubila odločilen pomen, saj je trgovanje z Orientom takrat že potekalo okoli Rta dobrega upanja. A bogatija se je v Benetkah ohranila do Napoleonovega zavzetja, ki je mesto v iskanju miru prodal Avstro-Ogrski. Mesto, ki je bilo tedaj že v zatonu, so si potem nekaj časa podajali, dokler ni dokončno pripadlo Italiji. V zadnjih desetletjih se ponovno dviga na račun turizma…
[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=LeSjGzgOeUk[/youtube]
Aqua Alta
Beneška laguna se proti veliki površini Jadranskega morja odpira skozi tri prehode: Lido, Malamocco in Chioggia. Prehodi so ekonomsko pomembni za ladijski promet, konec koncev je skozi Lido proti Grčiji odpotovalo že nebroj slovenskih popotnikov. Skozi ozke prehode med otoki velika masa Jadranskega morja ob močni plimi vdira na nizko lagunsko obalo, s čimer staremu, počasi pogrezajočemu se mestu, prizadene precej škode. To težavo so Benečani z izsuševanjem reševali že v 15. stoletju.
Zadnje čase, ko se gladina morja zaradi klimatskih sprememb dviguje že sama po sebi, se nadpovprečno dvigovanje, kar Italijani poimenujejo Aqua Alta, pojavlja vse pogosteje. V preteklem decembru je voda enkrat narasla na več kot meter in pol in poplavila več kot 90 odstotkov mesta. Aqua Alta ni samo neprijetna za prebivalce, ampak tudi načenja pročelja z stavb, ki so sicer pod zaščito Unesca, kar jim žal ne pomaga prav dosti.
Za zajezitev pojava že poteka projekt MOSE. Vse tri vhode v laguno nameravajo zajeziti s poklopnimi, v vodo potopljenimi vrati. V primeru grožnje visoke vode bodo iz vrat z vpihovanjem zraka izčrpali vodo, s čimer se bo sistem dvignil in uspešno zajezil laguno.
Golobji trg
Po nekaterih ocenah v Benetkah število golobov prekaša človeško populacijo. Glede na situacijo na osrednjem beneškem trgu je to povsem verjetno. Zdi se, da pernati prijatelji po atraktivnosti celo prekašajo Trg sv. Marka. Na vsakem voglu je mogoče kupiti semena, s katerimi se turisti posujejo po telesu, kaj sledi, pa si lahko predstavljate. Trg obdajajo Bazilika sv. Marka in Doževa palača na zahodu, v črko U oblikovan sistem zgradb Procuratie Vecchie, Napoleonovega krila in Procuratie Nuove in 99 metrov visok stolp Campanile San Marco. Kar trije objekti so torej poimenovani po sv. Marku, zavetniku mesta.
Dož se je na današnji Trg sv. Marka priselil v 9. stoletju. Njegova rezidenca je bila sprva utrjena, kasneje, ko so se Benetke pozicionirale kot trgovska velesila, ki si je nasprotniki niso upali napadat, pa je nastala palača, kot jo lahko občudujemo še danes. V 16. stoletju jo je sicer poškodoval požar, a tradicionalisti beneške arhitekture so jo ponovno zgradili po stari podobi. Zanimivejša je zgodba z Baziliko sv. Marka, ki je kot doževa kapela nastala le nekaj let kasneje. Ko so se Benetke kot Beneška republika osamosvojile, so morale pridobiti tudi svoj simbol. Izkoristili so legendo, po kateri naj bi sv. Marko, ki se je nekoč mudil tudi v krajih okoli Beneške lagune, po smrti počival v Benetkah. Zato je skupina trgovcev v Aleksandriji ukradla njegove relikvije in jih prenesla v baziliko, ki jo je na istem mestu kasneje nadomestila nova z nespremenjeno zasnovo. Okrasje na pročelju pa so dodali v naslednjih stoletjih.
Tudi Kampanile, stolp, ki daje Benetkam že od daleč značilno podobo, so zgradili v 9. stoletju, sprva kot lesen stražni stolp. Po požaru v 16. stoletju so zgradili novega, v današnji podobi. Sicer pa velja, da so bile s tem stolpom same težave. Leta 1902 se je celo do tal porušil. Bržkone je bilo Benečanom nerodno in še isti večer so odobrili sredstva za nov stolp, imitacijo prejšnjega. Slabo stoletje po tem, ko so ga postavili, ga spet temeljito obnavljajo, tako da je trenutno odet v gradbene odre.
Preberite tudi drugi del o Benetkah.
