Po upokojitvi ostaja povprečnemu prebivalcu in prebivalki Slovenije še vedno tretjina življenja. Vsaka nova generacija odhaja v pokoj bolj zdrava in v boljši fizični kondiciji. 
90% starejših je sposobnih skrbeti samih zase, potrebujejo le spodbude lokalne skupnosti in države, da bodo lahko aktivno skrbeli za svojo fizično in psihično kondicijo in s tem dlje in lažje prispevali k medgeneracijskemu sožitju v družini, lokalni skupnosti in državi, k hitrejšemu in bolj skladnemu razvoju družbe ter k zniževanju stroškov za zdravstveno in socialno varstvo.
Aktivno staranje pomeni z različnimi aktivnostmi v starosti vzdrževati dobro življenjsko kondicijo, da bo čas, ko starejši potrebuje pomoč okolja, čim krajši in čim manj boleč za starejšega in za njegovo okolje.
Da bi se starejši lahko aktivno starali, pa potrebujemo:
– dovolj velike pokojnine, da ne bomo s svojimi potrebami zniževali kvalitete življenja naših otrok in vnukov,
– razvoj vzpodbudnih mehanizmov na državni ravni, da bi želeli starejši ostajati čim dlje med delovno silo, da bi lahko družbi prispevali vse svoje znanje, življenjske izkušnje in modrost;
– podporo lokalne in državne skupnosti skrbi starejših za ohranjanje psihične in fizične kondicije posameznika v rekreacijskih, kulturnih, izobraževalnih in umetniških programih,
– vzpodbujanje aktivnosti samopomočnih organizacij starejših na lokalni in državni ravni in aktivno, načrtno vključevanje starejših v aktivnosti razvoja lokalne skupnosti in države.
