Presna hrana je surova hrana, ki ni bila toplotno obdelana. Mnenja o tem, kolikšna temperatura hrano poškoduje oz. ji odvzame snovi, ki so v njeni presni obliki še prisotne, so deljena. Najbolj pogosto se mejne številke gibljejo med 41ºC in 50ºC, ko naj bi se uničila večina encimov v hrani.
Učbeniki za biologijo za optimalno temperaturo delovanja encimov navajajo od 25ºC do 50ºC, dr. Edward Howell pa v svoji knjigi ‘Enzyme Nutrition’ piše, da uničenje encimov nastopi pri temperaturi okoli 47ºC, a šele, ko ji je hrana izpostavljena dalj časa. Ann Wigmore je na to temo naredila zanimiv test. Semena je namočila, nato jih je sušila na različnih temperaturah in zatem spet namočila. Semena, ki so v sebi ohranila nespremenjeno encimsko sestavo, so vzklila, Wigmore pa je za mejo postavila temperaturo, nižjo od 49ºC.
Ker hrani v vsakodnevnem življenju seveda ne merimo temperature, je bolj zanimiva okvirna primerjava. Hrana, v kateri encimi še niso uničeni, je ob pritisku na ustnice lahko topla, a nikakor ne vroča.
Presna hrana je le (pomemben) kamenček v mozaiku zdravega, zadovoljnega življenja.
Kot že omenjeno, naj bi presna hrana v sebi vsebovala celotno zakladnico snovi, ki nam jih je namenila narava. Verjetno najpomembnejši, vsekakor pa največkrat omenjeni, so encimi. Encimi kemično spadajo v skupino beljakovin in so nekakšni nadzorniki prav vseh biokemičnih procesov v našem telesu. Proizvaja jih tudi naše telo, a z vnašanjem samo encimsko prazne hrane mu vsekakor naložimo več dela, za katerega porabi več energije.
Obstaja več vrst takšnega načina prehranjevanja. V grobem jih lahko razdelimo na presno veganstvo, ki temelji na svežem sadju, zelenjavi, oreščkih in semenih ter na presno vegetarijanstvo, ki vključuje tudi presna živila živalskega izvora, kot so mleko, sir, skuta, jajca in med. Nekateri presnojedci uživajo tudi surovo meso. Znotraj vsake od teh smeri obstajajo še npr. frutarijanstvo in dieta 811, nekateri pa se z oznako preprosto ne obremenjujejo in ravnajo po občutku.
Tudi gurmanstvo je možno! Če bi obstajalo več presnih restavracij in bi se okusne presne slaščice prodajale po ulicah, bi bili zaradi okusnosti, ki mnoge preseneti, verjetno vsi presnojedci. Vprašanje je le, če gurmanski način presnega prehranjevanja še sledi svoji ideologiji – zdravo in naravno? Pretiravanje vsekakor ni dobro, tudi ko gre za presno hrano.
Prednosti presnega prehranjevanja
Cel kup je koristi, ki jih prinaša takšna hrana. Vseeno že takoj na začetku opozorimo, da z uživanjem presne hrane ne boste postali superman, kot zmotno mislijo in obljubljajo nekateri. Vseeno so njene prednosti velike in raznolike:
- Več energije! Vašemu telesu ostaja več energije, ki bi jo sicer porabilo za prebavo in proizvodnjo encimov. Posledično se večkrat zmanjša potreba po spanju, povečajo se zbranost, spočitost in čilost.
- Večja odpornost! Imunski sistem ob prehranjevanju s svežo hrano kar cveti in različna obolenja, vključno s prehladom, so ponavadi preteklost tudi v najmrzlejših delih leta.
- Boljša prebava! Če vas mučijo zaprtje, slaba presnova ali bolečine v predelu prebavil, vam bo presna prehrana vsekakor pomagala. Ker z njo vnašate v organizem veliko vlaknin, bo pot hrane po črevesju veliko hitrejša in učinkovitejša.
Kilogrami! Tistim, ki jih imajo morda preveč, se jih s presno hrano ne bo težko znebiti, seveda pa je bistveno, da ne pozabite na gibanje (hoja, tek, kolesarjenje, hribolazenje, dvoranski športi, odbojka, nogomet, rokomet, joga…). Hkrati je omenjena prednost za nekatere, ironično, bolj nadloga.- Zdravljenje celega kupa bolezni! Na seznamu bolezni, ki so jih nekateri že ozdravili s presno hrano, najdemo praktično vse – od najrazličnejših vrst raka, bolezni prebavil, bolezni dihal, slabokrvnosti in bolezni krvožilja, pa vse do neplodnosti in psihičnih bolezni, kot so shizofrenija, anksioznost in depresija. Ko gre za zdravljenje, predvsem resnejših bolezni, ne smemo pozabiti na post. Ta telo učinkovito očisti mnoge nesnage, tudi in predvsem takšne duševne narave, optimalna odločitev pa je, da mu sledi presen način prehrane.
- Lepša polt in lasje! Mnogi poročajo o vidnem izboljšanju težav s kožo in močnejših, bolj svetlečih laseh. Takšna sprememba je pravzaprav logična, saj s presno hrano vase vnašamo veliko vitaminov in mineralov, ki pozitivno vplivajo na omenjene dele telesa.
- Bolj mladostno počutje! Presna hrana naj bi človeka pomladila, kar je pravzaprav povezano že s tem, da prinaša več energije. Občudujemo lahko mnoge starejše presnojedce, ki svojih let ne kažejo in so s svojo čilostjo in vitalnostjo lahko vzgled mnogim sovrstnikom (in tudi mlajšim).
Slabosti presnega prehranjevanja
Vsaka medalja ima dve plati in ne bi bilo prav, če ne bi omenili tudi potencialnih slabosti takšnega načina prehranjevanja. Nekaterim popolnoma presna hrana preprosto ne ustreza – kar naprej so lačni, pozimi jih zebe, o več energije pa ne duha ne sluha. Zoprno je lahko tudi pretirano izgubljanje telesne teže, saj se na presni hrani nekateri preprosto ne morejo zrediti. Ponavadi pomagata več gibanja in povečan vnos maščob v obliki avokada, oliv in oreščkov.
So tudi taki, ki poročajo celo o izpadanju las, problemih z zobmi in pomankanjem kakšnega elementa v krvi, a omenjeni simptomi vedno nastopijo šele po večletnem presnojedstvu, ponavadi pa gre za njihove lastne napake v prehrani. Če se boste na presni hrani le sladkali z datlji in lešniki (ki so sicer vsekakor ena najboljših sladic na svetu!), verjetno ne boste ravno blesteli od zdravja. Najpogosteje na presnojedskem jedilniku zmanjka prostora za zelenje, ki sicer večini ni tako okusno kot sladke dobrote, a vsebuje pomembne gradnike za naše zdravje!
Presno je način življenja!
…na kar mnogi pozabijo! Težko boste našli ‘pravega’ presnojedca, ki se bo kar naprej basal s (pa čeprav presno) hrano, ležal na kavču in gledal televizijo. Namesto tega se ljudje, ki nam je presni način življenja blizu, raje potepamo po hribih, rijemo po zemlji na vrtu, stikamo za koprivami in regratom, ležimo v travi in se grejemo na soncu…
Nič hudega, če vam popolnoma presno prehranjevanje ne diši ali ne ustreza – že samo povečan vnos sveže, neobdelane hrane v vašem vsakodnevnem jedilniku prinaša številne že omenjene koristi. Prisila lahko bolj škodi kot koristi in to vsekakor ni cilj presnega prehranjevanja – cilj sta zdravo telo in umirjen, široko odprt um!
