Niste srečne? Se počutite rahlo apatične? Čutite nemoč? Vas redno spremljajo glavoboli in trebušne slabosti? Ste nervozne? Mogoče tudi premalo samozavestne? Se »sekirate« tudi zaradi majhnih, skorajda nepomembnih stvari? Si rade zamišljate scenarije z nesrečnim koncem? 
Vam zmeraj lažje po grlu steče šilček jutranjega žganja, kavo pijete v litrih? Je postal prepir del vsakodnevnega »sožitja« v družini? Se izogibate prijateljev, obiski so vam zmeraj bolj nadležni? Imate v postelji imate težave? Pogosto jočete? Bi rade le kričale, nekoga »pošteno udarile na gobec«?
Če prav razumem, je skorajda vsak dan za vas prava mora? Ne ustrašite se, niste edini, mnogo nas je takšnih, ki nam samo bivanje, preživetje postaja iz dneva v dan zmeraj bolj težavno. Težko se prebijamo iz minute v minuto, zmeraj manj nam je do smeha, iskrivost v nas počasi a zanesljivo ugaša, veselja in prave sreče skorajda ne poznamo več. Zadovoljstva ne čutimo. Skorajda ne čutimo ničesar več.
Vzrok se skriva tudi v stresu, nekakšni preveliki obremenitvi. Nekje sem prebral razlago stresa, ki mi je še posebej blizu zaradi razumljivosti: »Stres je fiziološki, psihološki in vedenjski odgovor posameznika, ki se poskuša prilagoditi in privaditi na različne notranje in zunanje pritiske«.
Doživljamo ga vsepovsod, v službi ali v šoli, skorajda redno v družini. Na poti, tudi na počitnicah ali dopustu. Stres je postal neizbežen del našega življenja. Nemogoče mu je povsem ubežati. Verjemite, vsaj tako trdijo strokovnjaki, doživljali ga boste – pa čeprav v mnogo manjši meri – tudi če pobegnete na samotni otok.
Pa vendar obstaja (vsaj delna) rešitev. Stres lahko zelo omilimo, še posebej pa lahko zmanjšamo število stresnih situacij, se na njih dobro pripravimo ter z njimi pogumno spoprimemo. Pa nam zaradi tega ni treba goltati tablet, hoditi k psihiatru ali na ne-vem-kakšne terapije, le upoštevati je treba nekaj majhnih, pa vendar zelo koristnih nasvetov. To so zares majhni koraki, tako da iskreno verjamem, da vam ne bo težko, če jim boste sledili.
Poskusite, ne bo vam žal. Sploh pa, kaj lahko izgubite? Pa začnimo, kar tako »malo mešano«:
– Bodite pozitivni. Ko se zbudite, že jutri, se odločite, da boste pozitivni. Tako enostavno je to. Potem pa vsako zadevo ali problem poglejte tudi (ali najprej) z druge, svetlejše plati.
– Spoštovanje. To je izredno pomembno. Spoštujte vaše bližnje sorodnike, sošolce ali sodelavce v službi. Saj se ni treba z njimi strinjati v vsaki točki, le spoštujte njihova čustva in razmišljanja (pa naj bodo še tako neumna in »čisto brez veze«).
– Malenkosti so zelo pomembne. Z majhnimi pozornostmi (lepše oblikovani stavki, »nežnejši« ton glasu, »kavalirsko vedenje«, majhna pomoč pri delu) boste pozitivno vplivali na vašega partnerja ali sodelavca. Ta bo zaradi vaših majhnih dejanj postal še posebej pozoren na vas, vračal vam bo pozornost, dodaten žarek upanja bo posijal v vaše življenje.
– Izogibajte se prepirom. Obvezno. Poskušajte najti alternativne rešitve. Spomnite se Izraelcev in Palestincev, vojna se ne obrestuje. Nikomur.
– Skomignite z rameni. Ali pa recite »pa kaj«. Ljubosumnost, zavist in kaj je podobnih »neumnih živali v vaši glavi« črtajte iz dnevnega jedilnika vaše samopašnosti.
– Skupni interesi. Z vašimi najbližjimi je skorajda obvezno, vsaj tako trdijo strokovnjaki, najti skupne interese. Dodatne vezi, ki se bodo stkale, bodo le poglobile vaše odnose.
– Osrečujte vse po vrsti. Tudi neznance. Na cesti pomahajte mimo-vozečim se turistom. Na cesti prestrašite zamišljenega borznika. Pa kaj, če bo najprej mislil, da se vam je zmešalo, vas nasmeh bo čez sekundo okužil tudi njega. Klošarju v parku dajte 200 tolarjev za sendvič (ali pa vino). Sodelavcem ali pa sošolcem razdelite domače sadje. Možnosti je neskončno, denarja pa za te stvari sploh ne potrebujete.
– Telovadite. Vpišite se na tečaj joge, s karate udarci ali pa s prefinjeno boksarsko tehniko ubijte kanček pesimista v sebi. Predvsem pa tecite, tecite … in (z)bežite pred »grdimi trenutki«.
– Pijte vodo, jejte zdravo. Mnogo, pravijo, da bi morali vode spiti vsaj nekaj litrov na dan. Mogoče bomo tudi zaradi tega manj jedli? Vsekakor – vsaj malo – razmislimo, kaj damo v usta (in koliko). Za zdravje gre, ne samo za (»suho«) lepoto, ki jo narekujejo mediji.
– Razvajajte se. Pojdite na masažo, na bazen, v savno. Na pedikuro ali nego obraza. Privoščite si mehurčke jacuzija ali šampanjca (kar tako, sredi dnevnega službenega hitenja). Brez občutka krivde občasno ugriznite v košček čokolade ali torte. Kako to »paše«!
– Počitek in dovolj spanca. Brez njiju bo majhna stresna situacija kaj kmalu zrasla v večjo, veliko krizo.
– Smejte se. Sebi in drugim. Nagajivo. Sproščeno. Provokativno. Rezgetajoče. V sebi in na ves glas. Nezadržno. Predvsem pa ne pozabite, to počnite ves čas.
– Delovni uspeh. Vsak dan naredite neko »malenkost«, na katero boste lahko upravičeno ponosni. In ne bodite jezni, če vam to ne bo uspelo vsak dan. Boste pa »jutri« zato naredili dve stvari …
– Rad te imam. Recite to naglas, s pozitivnimi čustvi je treba nujno na plan. Zakaj ne bi svojemu partnerju ali otroku (kako bo mu rasla samozavest!), mami ali očetu »otipljivo pokazali«, da jih imate zares radi? Ne skrivajte lepih stvari samo v vašem srcu …
– Omislite si domačo žival. Baje zdravilno vpliva na naše počutje. Zagotovo pa na počutje moje mame, oče ji namreč, odkar imamo baterijskega psa, vse manj »diha za ovratnik« zaradi pajčevin po kotih.
– Bodite srečno poročeni ali pa srečno samski. Potrebujete za to še sploh kakšen stavek razlage?
– Skrijte se v gozdu. Včasih človek potrebuje nekaj ur samo zase, če pa se ob tem sprehaja še po »wellnes« gozdovih ali dišečih travnikih, je to še toliko lepše.
– Navijte glasbo. Ob sobotnem pospravljanju po hiši se ne ozirajte na druge, zavrtite si najljubši glasbeni cede. Zvočniki naj se razpočijo, zaplešite. Zakričite! Oddahnite si od težkega življenja.
– Pojamrajte. Pa naj bo to zaupni prijateljici ali na kakšnem spletnem chatu. Vseeno, večjo bolečino ali majhne probleme, je treba deliti še z nekom. Prav tako kot radost. Majhne in velike radosti življenja, ozrimo se okrog, poglejmo natančneje, vsepovsod okrog nas so, željno čakajo na nas … da jih sprejmemo sami in delimo še z nekom.
