Tako na primer enotedensko ležanje v postelji zmanjša mišično moč do 20%, gostoto hrbteničnih kosti pa za 1%. Pri mlajših osebah je funkcionalna rezerva dovolj velika, da po obdobju takšnega počitka ohranijo mobilnost, pri starejših in oslabelih osebah pa mišična moč pade pod spodnjo funkcionalno mejo in take osebe potem običajno obležijo in si težko znova opomorejo.
Funkcionalna rezerva pomeni, da smo sposobni več, kot pa je nujno potrebno za uspešno izvedbo naloge. Večja kot je ta rezerva, lažje izvajamo naloge.
Na sliki 1 vidimo, da v mladosti, ne glede na telesno aktivnost, vse osebe zmorejo opravljati vsakodnevna opravila, saj so njihove sposobnosti daleč nad to mejo. S staranjem sposobnosti nazadujejo in počasi padejo pod nivo za opravljanje vsakodnevnih opravil. Vendar ni nujno, da je tako. Z ustrezno vadbo lahko dvignejo nivo svojih sposobnosti in zakasnijo trenutek, ko bodo te padle pod funkcionalno mejo. Če se spomnimo našega olimpionika Leona Štuklja, potem imamo dober vzgled, kaj pomeni redna vadba.
Seveda ima primerna redna vadba skozi celo življenjsko obdobje veliko večji potencial za uspešno staranje, vendar ne smemo zanemariti dejstva, da lahko tudi kasnejši začetek z vadbo bistveno izboljša gibalne in funkcionalne sposobnosti.
Dejansko nikoli ni prepozno začeti z vadbo. Tudi v kasni starosti vadba učinkovito izboljša sposobnosti. In škoda bi se bilo odreči njeni pomoči. Tudi ko sposobnosti padejo pod funkcionalni prag, se je mogoče marsikdaj z vadbo dvigniti zopet nad njega. Primer za to so lahko osebe, ki zaradi bolezni obležijo v postelji in zaradi tega oslabijo, hkrati pa nimajo kakih posebnih zdravstvenih zadržkov, da se ne bi mogli gibati.
Iz slike 1 lahko razberemo, da je najboljše, če je vadba vseživljenjski projekt. V mladosti in skozi odraslo dobo razvijemo funkcionalno rezervo, ki jo potem skozi starost vzdržujemo na čim višjem nivoju.
Tipični primer je kostna masa. Ta se povečuje do sredine dvajsetih let starosti, nato pa se začno v telesu razvijati procesi njenega nazadovanja. Zato je najboljši čas njenega razvoja v mladosti, nato pa z ustrezno telesno aktivnostjo in prehrano zaviranje njenega nazadovanja. Če ni posebnih bolezenskih razlogov, bi takšna strategija zagotovila dovolj kostne mase za celo življenje. Mišično maso se da z vadbo uspešno povečevati tudi po 50. letu, zato posebna skrb, razen če mišična masa ni premajhna, pred tem niti ni potrebna. Pri srčno-žilnem sistemu je smiselno v mladosti in skozi odraslo dobo razviti večjo funkcionalno rezervo, ki je povezana tudi z večjo telesno odpornostjo na bolezni. Za gibljivost, ki je povezana z dobro držo (del zaščite proti bolečini v križu) in sproščenostjo, je smiselno skrbeti v vseh življenjskih obdobjih.
Če bi poskušali izpostaviti glavne cilje vadbe v starosti, potem sta to večji poudarek na vadbi za moč in ravnotežje. Vadba za moč, zlasti za povečevanje/ohranjanje mišične mase, je v starosti strateško najpomembnejša vadba, saj je edina izmed vadb, ki lahko sproži anabolni hormonski odziv, potreben za hitrejšo obnovo tkiv.
Spremljajte nas tudi v prihodnje, ko bomo podrobneje pojasnili metode vadbe v starosti.
zanimivo
zanimivo