Tobak – hujši od največjih zločincev?!

Kaj je tobak? Tobak je izdelek, pridobljen s sušenjem in pripravo listov tobakovca, in ga je mogoče njuhati, žvečiti ali kaditi. Poleg zgoraj omenjenih uporab tobaka pa ga uporabljajo tudi kot nadomestek za pesticide, saj je nikotin tudi učinkovit insekticid. Kadi se v pipah, v obliki cigar in cigaret. Kljub temu, da velja za najbolj razširjeno poživilo po vsem svetu, je pot od sejanja drobnih tobačnih semen do končnega rezanja in zavijanja tobaka zelo dolga. Tobak je pred tem potrebno obrati, posušiti in fermentirati, nato pa ga zmešati in obdelati, preden pride do svoje končne stopnje.

Pa se vrnimo nekaj stoletij nazaj, na sam začetek. Prvi so tobak uporabljali Maji, kmalu po prihodu slavnega Kolumba pa smo kaditi začeli tudi Evropejci. Suhe liste z nenavadnim vonjem je javnost sprva kritizirala, ob koncu 16. stoletja pa se je tobak razširil večjem delu Evrope. Družina Medici je tobaku podelila naziv kraljevske rastline, saj naj bi pomagal pri zdravljenju hude migrene ter ostalih srednjeveških bolezni.

Že davnega leta 1604 pa lahko zasledimo prvo protikadilsko misel. Kralj Jakob je v času svojega vladanja uvedel prepoved gojenja tobaka, ki pa ga ni nihče upošteval. Nekaj let pozneje je proti kadilcem ostro nastopil tudi Klement 7., ki je kadilcem zagrozil z izobčenjem iz katoliške cerkve. Protikadilskih kampanj je bilo v preteklosti kar nekaj, zanimiva pa je bila kampanja v ameriškem Connecticutu. V Turčiji, Iranu in Indiji je bila v veljavi smrtna kazen za vse tobačne zasvojence, v Connecticutu pa je bilo moškim dovoljeno kaditi, vendar samo enkrat na dan in še to zgolj sami ter ne v družbi drugih. Na drugi strani pa mnogi proti kajenju niso imeli čisto nič, Moliere je celo izjavil: »Tobak je najboljša stvar na svetu in vsak verodostojen človek bi moral kaditi.«

Kajenje je od nekdaj bila razvada najvišjih in najnižjih slojev, v začetku 20. stoletja pa se je sesula tudi moška prevlada v puhanju. Eno izmed najstarejših poživil, ki jih poznamo, je kmalu osvojilo celo Evropo. Kljub temu, da so v Hitlerjevi Nemčiji prepovedali oglaševanje tobačnih izdelkov ter kajenje na avtobusih, je obdobje do sedemdesetih let prejšnjega stoletja veljalo za zlato dobo kajenja. Kmalu po flower power obdobju pa se je kadilski prostor začel krčiti.

Raziskovalci so namreč vpliv kajenja na razvoj raka in drugih boleznih potrdili že v 50. letih, zadeve pa so se premaknile šele v 70. letih, ko so končno prepričali tudi novinarje in s tem javno mnenje, kar je v protikadilske kampanje prisililo tudi politike. Kljub temu, da se je kajenje propagiralo kot element neodvisnosti in avanturizma, so protikadilske kampanje prevladale. Kmalu se je pojavila prva tožba zoper tobačno podjetje zaradi pljučnega raka, leta 1994 pa so predsedniki uprav sedmih največjih ameriških tobačnih podjetij podpisali izjavo, da nikotin ne povzroča zasvojenosti. Vendar je bila to le slaba marketinška poteza, saj je bilo do leta 2000 na ameriških sodiščih vloženih za 145 milijard dolarjev odškodninskih tožb.

Leta 1996 smo v Sloveniji sprejeli zakon, ki je takrat veljal za enega najboljših v Evropi. Izkazalo se je, da je dokaj pomanjkljiv, saj zgolj z napisi »kajenje prepovedano« ter navidezne ločitve kadilskih in nekadilskih prostorov ni mogoče narediti kaj prida. Zaradi tega se je drugje v Evropi že začel uveljavljati nov, strožji (ne)kadilski zakon, v Sloveniji pa je prišel v veljavo 5. avgusta.

Če pa se protikadilski zakoni ne bodo uveljavili tudi v praksi pa bo mogoče v naslednjih stotih letih umrla celo milijarda ljudi po vsem svetu. »Na leto že sedaj zaradi kajenja umre 5,4 milijonov ljudi, polovica teh smrti pa se zgodi v državah v razvoju,« je pojasnil vodja Svetovne zdravstvene organizacije WHO, Douglas Bettcher, nato pa še dodal, da je to približno enakovredno padcu enega jumbo jeta na uro«.

Na koncu pa še dodal: »Tobak je pokvarjen izdelek, saj ubije kar polovico svojih strank.«

Še nekaj zanimivih dejstev o znanih osebnostih in njihovih razvadah:
– Pij 10. je bil eden redkih papežev, ki si je cigaro prižgal tudi v javnosti.
– Kot pravijo, naj bi Franka Sinatro pokopali z zavojčkom Camel in vžigalnikom Zippo.
– Tik pred uvedbo trgovinskega embarga je John F. Kennedy za svojo zalogo naročil tisoč kubanskih cigar.
– Avstralski roker Nick Cave je večkrat odpovedal koncerte, če so organizatorji vztrajali pri prepovedi kajenja.
– Kanadska pevka Joni Mitchell pravi, da je začela kaditi pri devetih letih.
– Filmski zvezdnik Sean Penn pokadi štiri zavojčke cigaret na dan.

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.