Kaj je superhrana?
Z izrazom supehrana označujemo vrsto različnih živil, ki imajo različna učinkovanja in namen uporabe, skupna pa jim je visoka koncentracija zdravju koristnih hranil, predvsem vitaminov, različnih mineralov, esencialnih maščobnih kislin in aminokislin ter rastlinskih barvil. Večina teh snovi med drugim deluje antioksidativno, kar pomeni, da nase vežejo proste radikale, ki spontano nastajajo ves čas v metabolizmu vsakega živega organizma. Prosti radikali v telesu povzročajo škodo na celični ravni, saj se nenadzorovano vežejo z naključnimi molekulami v telesu in jih naredijo nefunkcionalne. Kakav na primer vsebuje več antioksidantov kot enaka količina rdečega vina ali zelenega čaja. Jagode acai jih vsebujejo skoraj dvakrat toliko kot borovnice. Camu camu, še en sadež iz skupine superhrane, pa vsebuje kar 30-krat večje količine vitamina C (antioksidant) od pomaranč.
Skupna značilnost superhrane je tudi ta, da jo na območju, od koder izvira, tamkajšnji prebivalci uporabljajo že stoletja in tisočletja. Pri domorodcih brazilskega tropskega deževnega gozda, kjer uspeva acai, zavzema ta jagoda tudi do 42 % celotnega vnosa hrane (gledano po teži hrane). Kitajska tradicionalna medicina dobro pozna goji jagode in gobo reishi, v ajurvedi pa se redno uporablja kokosovo olje. Ob uporabi teh živil, tako v prehrani kot v zdravilstvu, v tisočletni uporabi niso bili zabeleženi stranski učinki oziroma so bili ti minimalni. Če se stranski učinki pojavljajo, se pojavljajo v primeru preobčutljivosti in v obliki prehodnih in neškodljivih stanj, kot so slabost, rahel glavobol, pospešena prebava. Seveda pa je potrebno upoštevati priporočeno dnevno količino.
Večina superhrane je eksotične in raste v najrazličnejših oddaljenih delih našega planeta, še posebej je z njo bogat tropski deževni gozd Južne Amerike (kar je, glede na njegovo bogato biodiverziteto, pričakovano). Pa vendar poznamo supehrano tudi pri nas. Ječmenova trava, pšenična trava in različni izdelki iz jedilne konoplje (oluščena semena, olje, proteinski prah) odlično uspevajo tudi v zmernem podnebju, prvi dve lahko gojimo celo na okenski polici. Ne pozabimo na divjo superhrano, od katere nas loči le prijeten sprehod v naravi: borovnice, koprive, regrat – tudi te so koncentriran vir pomembnih hranil, tudi to je superhrana!
Zakaj superhrana?
Morda se kdo sprašuje, čemu sploh uživati superhrano. Nikoli v zgodovini ni človeštvo uvažalo živil z drugega konca sveta in si jih mešalo v sokove z namenom ohranjanja zdravja. No, še marsikaj smo od takrat izumili na novo. Cigaretni dim, izpušni plini, onesnažena podtalnica in osiromašena prehrana so le eni od dejavnikov, ki prispevajo k povečanemu oksidativnemu stresu v naših celicah. Slednje so sicer razvile različne mehanizme, s katerimi odstranjujejo že omenjene škodljive proste radikale, a modernega načina življenja največkrat ne zmorejo dohajati. Zato je pomembno, da s hrano, ki jo uživamo, vnesemo v telo toliko večje količine antioksidantov in ostalih snovi, ki spodbujajo naravne obrambne mehanizme organizma.
K povečani potrebi po vitaminih, mineralih in ostalih hranilih prispevajo še nosečnost, aktivno ukvarjanje s športom, okrevanje po bolezni ali bolezen sama. Tudi pri različnih oblikah prehranjevanja, ki izključujejo določena živila, npr. vegetarijanstvo, veganstvo, izključevanje glutena ipd., nam lahko superhrana pomaga nadomestiti hranila iz živil, ki jih ne uživamo.
Super sestavine in učinkovanje superhrane
Ker kemična sestava ni enaka, se različna superhrana med seboj razlikuje tudi po svojem učinkovanju. Nekatera super živila vzbujajo apetit, medtem ko nam druga, npr. chia semena, dajejo občutek sitosti in pomagajo pri izgubi odvečne teže. Medtem ko nas bo guarana zbudila, nam bo acai pomagal zaspati. Po nekaterih super živilih, npr. konopljinih semenih, bodo segali športniki, po spirulini tisti, ki bi radi očistili telo in po kakavovem maslu spet drugi, ki bi le radi uživali v božanskih okusih. Zaradi že omenjenih antioksidantov večina superhrane krepi imunski sistem in varuje pred različnimi obolenji. Vitamini in minerali v njej pripomorejo k zdravju kože, las, nohtov in oči. Najpogostejši vitamini, ki jih najdemo v superhrani, so vitamini B skupine, vitamin C in vitamin E. Prva skupina je nujna za učinkovito izkoriščanje energije iz zaužite hrane, pomembni pa so tudi za zdravo živčevje, krvožilje in funkcionalen hormonalni sistem. Vitamin C je dobro znan antioksidant, ki krepi imunski sistem in varuje pred obolenji. Funkcija vitamina E, ki je prav tako antioksidant, pa je predvsem nevtralizacija prostih radikalov in s tem povezana upočasnitev staranja. Od mineralov, ki se pojavljajo v super živilih, so najpogostejši mikroelementi (železo, jod, cink, selen, mangan, …), ki jih telo potrebuje v majhnih količinah, a so za njegovo delovanje ključnega pomena. Prvak po vsebnosti mineralov je himalajska kristalna sol, ki vsebuje preko 84 različnih!
Večina superhrane seže tudi na področje tako imenovanega razstrupljanja, s katerimi nas (tudi iz marketinških namenov) bombardirajo mediji. A dejstvo je, da živimo v okolju, kjer se stresnim dejavnikom in vsakodnevnemu vnosu toksinov v telo ne moremo izogniti. Uživanje superhrane je zato dobrodošel dodatek tudi sicer čimbolj zdravemu in »razstrupljevalnemu« načinu življenja. Še posebej zelena super hrana, ki ji barvo daje nadvse pomembna molekula – klorofil, ima zmožnost vezave toksinov in njihovega izločanja iz telesa. Telo z manj toksini pa je bolj zdravo, vitkejše in polno energije.
Mnoge specifične snovi, značilne za različna super živila, lahko omilijo določene zdravstvene težave. Tako so znanstvene raziskave že večkrat potrdile njihovo tradicionalno uporabo: marelična jedrca naj bi bila odlična preventiva proti rakavim obolenjem, goba reishi dokazano blaži respiratorne težave, kokosovo olje pa pomaga pri odpravljanju težav, povezanih z razrastom glivic (npr. kandide).
Super za planet!
Vse učinkovine in z njimi koristno učinkovanje pa se v polnosti obdržijo le v (super)hrani, ki je bila pridelana na ekološki način in kasneje čimmanj predelana. Tako večina izdelkov v procesu predelave ni bila segrevana na visoke temperature, s čimer se prihrani opazne količine energije. Veliko superhrane je nabrane v divjini (v tem primeru pa ne more pridobiti eko certifikata), gojena pa ustreza standardom ekološke pridelave, torej se jo prideluje brez uporabe pesticidov, gnojil in genskega inženiringa. Njena pridelava večkrat ustreza tudi fair-trade certifikatu. Ta spodbuja trajnostni razvoj in zagotavlja boljše delovne pogoje ter pošteno plačilo delavcem, ki rastlino pridelujejo. Ekološka neoporečnost superhrane je tako koristna za planet, dodaten bonus pa je pomoč domorodcem, ki lahko na ta način ohranjajo svojo kulturo in živijo od nečesa, kar počnejo že stoletja.
Ali se da od superhrane živeti?
Odgovor je preprost: ne! Tako kot vse nadpovprečno super stvari tudi superhrana deluje le, če se držimo zmernosti in jo uporabljamo zgolj kot dodatek tudi sicer zdravemu in uravnoteženemu načinu življenja. Naravna, čim manj procesirana in po možnosti ekološko pridelana hrana, dovolj tekočine, redna telesna aktivnost, dovolj počitka in dobra volja delajo čudeže, superhrana jim lahko pri tem le pomaga.
Recept za super napitek
Predvsem pozimi, v času prehladov in ostalih sezonskih obolenj, se superhrana izkaže kot koristna. Ker je svežega lokalnega sadja in zelenjave malo, je njena vključitev v vsakodnevni jedilnik dobrodošla. Kaj je lepšega kot preživeti teden na smučanju, ne da bi nekje vmes začeli smrkati in se slabo počutiti? Zadostno količino snovi, ki nam pozimi pomagajo pri ohranjanju zdravja, si lahko zagotovimo že zjutraj s »super napitkom«. Naslednji recept vsebuje vsa hranila, ki varujejo pred prehladi, utrujenostjo in slabim počutjem:
- 3 dcl sveže stisnjenega pomarančnega soka (vir tekočine, pomembne za hidriranost telesa)
- 1 žlička reishi v prahu (vir mineralov)
- 1 žlička camu camu v prahu (vir vitamina C)
- 1 žlička acai v prahu (vir kalija, vitamina E in vitaminov B skupine)
Vmešajte superhrano v sok in se prepričajte, da zdravo ni vedno tudi zanič!
