Na srečo so znanstveniki dokazali, da naši možgani ne ločijo med umetnim in spontanim smehom, saj oba povzročata popolnoma enake fiziološke in kemične spremembe v telesu. Če se torej malce prisilite in začnete naglas smejati, boste v možgane poslali informacijo, ki bo sprožila izločanje hormona sreče (endorfina), smeh pa bo kmalu postal spontan in vaša dobra volja se bo razširila na vse okoli vas!
Tudi če se vam zdi, da nimate ravno smisla za humor, to ne more biti izgovor. Humor je namreč individualen in priučen, medtem ko je smeh prav vsakemu človeku prirojen. Je naraven odziv zdravega človeka na smešno situacijo, lahko pa se pojavi tudi kot izraz olajšanja po prestani nevarnosti ali kot obrambni mehanizem, ko nas je strah. Vsekakor je smeh prijetno občutje, ki nas sprosti in razvedri, to lahko na lastni koži občuti vsak. Obstaja pa še cel kup znanstveno utemeljeni razlogov za smeh!
Smeh za zdravje
Medicinske raziskave kažejo, da je eden glavnih razlogov za nastanek bolezni pomanjkanje kisika v celicah. S smehom spontano poglobimo vdih in s tem povečamo količino kisika v telesu. Če se smejimo res močno, je smeh tudi odlična telovadba, pri kateri sodelujejo skoraj vse mišice telesa, še posebej aktivne pa so trebušne. Saj nas je že vse kdaj bolel trebuh po presmejanem dnevu, kajne?
Na Strandfordski univerzi so ugotovili, da se lahko minuta smeha primerja z desetimi minutami na veslaški napravi!
Smeh izboljšuje pretok krvi. Raziskovalci Univerze Maryland v Baltimoru so v svojo študijo vključili dvajset prostovoljcev z normalnim krvnim tlakom, holesterolom in vsebnostjo krvnega sladkorja.
Za petnajst minut so vsakega od njih izpostavili filmskem izseku – komediji in drami. Rezultati so bili presenetljivi! Med gledanjem drame, ki je pri udeležencih povzročila stres, se je pretok krvi zmanjšal za približno 35%, medtem ko je bil ob gledanju komedije pretok krvi povečan za 22%! Razširjeno ožilje in zato boljša pretočnost so trajali še najmanj pol ure po smehu.
Druga raziskava, ki je bila opravljena na univerzi v Gradcu v Avstriji, je dokazala povezavo med smehom in zmanjšanjem krvnega tlaka pri bolnikih, ki se zdravijo po srčnem infarktu. Trideset pacientov je bilo razdeljenih v dve skupini – ena je izvajala samo običajne fizične aktivnosti, medtem ko so se drugi redno udeleževali skupinskih smejalnih terapij. Po koncu raziskave, ki je traja šest tednov, se bolnikom iz prve skupine tlak ni bistveno spremenil, tistim iz druge pa se je opazno znižal. Opazili so tudi izboljšano počutje in manj stresa. Tudi pri okrevanju od drugih bolezni je smeh dobrodošel in pospeši čas okrevanja. Za zelo uspešnega se je izkazal pri blaženju bolezni dihal, npr. astme, hkrati pa povečuje število endorfinov v krvi in tako blaži bolečine. Seveda pa ima številne ugodne učinke na naše telo tudi, ko smo zdravi:
- krepi mišice, še posebej trebušne
- izboljšuje prekrvavitev celotnega telesa
- sprošča in nas dela srečne
- veča število protitelesc v krvi in tako krepi imunski sitem
- masira notranje organe
- odravlja stres tako, da zmanjša količino hormonov epinefrina in kortizola
- izboljša spanec
- krepi obrazne mišice in poteze
Zgodovina smeha
Zdi se, da so za številne pozitivne učinke smeha vedeli že od nekdaj. Stari Grki so svoja gledališča vedno postavljali v bližino gledališč, da so pacienti lahko slišali smeh gledalcev in tako hitreje okrevali. Kasneje so v srednjem veku smeh uporabljali za odvračanje pozornosti od bolečin med kirurškimi posegi. Nekateri, ki so preživeli grozote koncentracijskih taborišč v drugi svetovni vojni trdijo, da sta jih v najhujših trenutkih reševala molitev in smeh.
Za tem so se s smehom iz znanstvenega vidika ukvarjali mnogi. Od Freuda, ki je smeh označil za zdrav način sproščanja, pa do Nietzscheja, ki je trdil, da človek s smehom le reagira na občutje samote in minljivosti, ki ju občuti človeško bitje.
V osemdesetih letih dvajsetega stoletja se je ideja zdravljenja s smehom razširila po otroških oddelkih bolnišnic v obliki klovnov zdravnikov. Pri nas imajo podobno poslanstvo Rdeči noski. Kasneje je indijski zdravnik Kataria šel še korak dlje in leta 1995 začel ustanavljati klube tako imenovane joge smeha. Na vadbi, ki jo poleg smejalnih vaj sestavljajo tudi ogrevalne in dihalne vaje, se naj bi danes smejalo že več kot 250 tisoč ljudi po vsem svetu.
Preveč smeha?
Nočemo vas strašiti in odvračati od smeha, morda pa se bo komu zdelo smešno dejstvo, da se da od smeha tudi umreti. 
Grški stoik Krisipus naj bi umrl, ker se je preveč smejal svojemu opitemu oslu, ki je poskušal jesti fige. Pri sicilijanskem kralju Martinu Aragonskem je bila usodna mešanica zaprtja in nekontroliranega smeha, podobno pa je končal tudi italijanski pisec Pietro Aretino. Zapiski o burmskem kralju Nanda Bayinu pravijo, da se je izsmejal do smrti, ko mu je nek italijanski trgovec povedal, da so Benetke svobodna država brez kralja. Še en primer takšne nenavadne smrti je Thomas Urquhart, škotski pisec in prevajalec Rabelaisa, ki naj bi od smeha umrl po tem, ko je slišal, da je prestol prevzel Charles II.
Smeh povzroča preglavice tudi tistim, ki trpijo za sicer redko boleznijo, sindromom patološkega smeha in joka (PLC). Gre za nekontrolirana stanja smeha, joka ali pa kar obojega skupaj, nad katerimi bolnik nima nobenega vpliva. Na srečo (ali pa žalost?) je bolezen redka in danes se bolj ukvarjamo s problemom, da je smeha premalo in stresa preveč. Nekoliko bolje je pri otrocih – ti naj bi se v povprečju nasmejali tudi po tristokrat dnevno, medtem ko je pri odraslih številka padla na okoli sedemnajst.
Pomoč pri smehu
Če ste poskusili že res vse, smeha pa od nikoder, so tu še različne substance, ki povzročajo smeh. V začetku devetnajstega stoletja je v Angliji prišlo v modo vdihovanje tako imenovanega smejalnega plina in v gledališčih naj bi prirejali celo »večere smejalnega plina«. Danes je bolj razširjena marihuana, ki pri nekaterih prav tako povzroči močne izbruhe smeha.
Mi bolj priporočamo drugačne spodbude – pomagajo žgečkanje, dobra šala, bližina najdražjih, sproščenost, pačenje in zmožnost, da se nasmejimo tudi sami sebi.
In razlogi za smeh?
- smeh je zdravilo!
- smeh polepša še tako deževen dan!
- smeh je nalezljiv!
- smeh vas polepša in nasmejan obraz žari!
- smeh gladi spore in napetost!
- smeh iz velikih skrbi dela majhne in iz majhnih še manjše in iz še manjših še…
Smejmo se!
[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=cXXm696UbKY[/youtube]
