Tudi v možganih se kažejo procesi staranja. Poruši se arhitektonika spanja, spomin postaja manj zanesljiv, vse težje je učenje novih podatkov, misli se zdijo manj okretne. Končna posledica staranja možganov je globalni upad kognitivnih funkcij, kar strokovno poimenujemo demenca.
Če bi znali v celoti preprečiti staranje možganov, bi bila to pot v nesmrtnost. Tako kompleksna rešitev je zaenkrat še znanstvena fantastika. Živčevje je zelo specializirano tkivo, ki je v evolucijskem razvoju postalo življenjsko odvisno od pravilnega delovanja vseh drugih organov v telesu. Energijo za delovanje mu priskrbijo in prilagodijo zdrava prebavila.
Dihala nepretrgoma oskrbujejo kri z zadostnimi količinami kisika, zdrava kri pa prenaša hranila ter kisik v možgane in odpadne produkte iz njih. Tudi bolezen srca (črpalke) in žil (cevi) lahko ogrozi preskrbo možganov. Nepravilno delovanje katerega koli organa v telesu se odraža v bolezni vseh ostalih. Tudi možganov.
Lahko pa je primarna poškodba vendarle nastala v možganskih celicah in se le-ta odraža tudi drugje v telesu. Le skladna obravnava vseh organov v celoti lahko da želene rezultate.
Melatonin – pomemben antioksidant v možganih
Izmed vseh znanih antioksidantov je za možgane neposredno najpomembnejši melatonin. Melatonin je hormon, ki ga sintetizira žleza češarika v možganih. Kontrolira dnevni ritem drugih hormonov, spanje, imunski sistem in miselne (kognitivne) funkcije možganov. Količina hormona, ki ga uspe sintetizirati češarika, po 25. letu začne upadati. Po 80. letu starosti ga ne izdeluje več.
Melatonin nima samo hormonske funkcije, ampak je tudi pomemben antioksidant. Ker je topen tako v maščobah kot v vodi, lahko prehaja skozi celične membrane in vstopa v celične organele (mitohondrije). Kot antioksidant je tako lahko prisoten povsod v možganih. Je edini antioksidant, ki vstopa v mitohondrije, kjer se odvija celično dihanje. Tam nevtralizira proste radikale takoj ob njihovem nastanku. Melatonin nevtralizira najbolj reaktivne hidroksilne in peroksidne radikale. Je boljši antioksidant od glutationa.
V medicini se melatonin uporablja kot zdravilo za nespečnost ali zdravljenje porušene arhitektonike spanja. Ima veliko prednosti pred vsemi ostalimi uspavali (to so večinoma uspavala skupine benzodiazepinov). Melatonin, ki je naravna sestavina, omogoča zdravo arhitektoniko spanja (menjavanje REM in NEREM faz spanja) in jo celo na novo vzpostavlja.
Ne povzroča odvisnosti in ni toksičen v predpisani dozi. Edina slabost je cena, saj morajo pacienti v celoti plačati stroške zdravljenja. Melatonin že dalj časa uporabljajo pri nespečnosti zaradi časovnih sprememb pri daljših letalskih poletih.
Ena od funkcij melatonina je tudi varovanje DNA (genetski zapis celice) pred oksidacijskimi poškodbami. Kumulativne poškodbe DNA so glavna posledica staranja celic zaradi prostih radikalov. Ko je DNA že dovolj okvarjena, ne more proizvajati proteinov (npr. nevrotransmiterjev v možganih) in njena funkcija je trajno okvarjena. Melatonin lahko prepreči veliko takšnih poškodb.
Melatonin lahko dobimo tudi s hrano. Prisoten je v vseh organizmih prehrambene verige: od primitivnih enoceličarjev do rastlin in mesa sesalcev. To pomeni, da je bil melatonin prisoten v hrani skozi celotno evolucijo, več sto milijonov let. V rjavem rižu, ovsenih kosmičih in koruzi ga je do 0.5 mg na kilogram. Pol toliko ga je tudi v paradižniku in bananah. Melatonin je prisoten v naši prehrani že od začetka človeštva, zato se je v našem telesu sčasoma razvil tak encimski sistem, ki zna molekulo melatonina uporabiti za več nalog, vključno z lovljenjem prostih radikalov.
Ko telo raste, samo izdeluje melatonin iz aminokisline l-triptofana. Po 20. letu se proizvodnja upočasni, po 50. letu pa telo izdela le še eno tretjino količine melatonina iz mladosti. Zato ga tudi imenujemo hormon mladosti. Če nam uspe vzdrževati nivo melatonina v možganih v koncentracijah kot so pri 25-letnikih, smo že korak bližje večni mladosti.
Zakaj večini od nas ne uspe nadomestiti zadostnih količin melatonina s hrano? Žal danes hrana ni več tako bogata z melatoninom kot pred stoletji:
• v rastlinah vzgojenih za večjo produkcijo ni več dovolj melatonina,
• hrano uživamo že predelano, kar jo še dodatno osiromaši,
• jedilniki so slabo sestavljeni,
• manjši kalorični vnos pomeni manjšo količino zaužite hrane; manj je mikroelementov,
• obstoj kroničnih bolezni zmanjšuje izrabo hrane,
• sočasna uporaba zdravil vpliva na absorbcijo melatonina ali pa zviša njegovo porabo.
Melatonin je netoksičen v koncentracijah do 3mg. Do 30. leta starosti je priporočena doza 1mg, kasneje pa 3mg dnevno. Za večje doze žal še ni objavljenih uradnih rezultatov, najverjetneje pa je v fizioloških dozah od 1-3mg najučinkovitejši antioksidant.
Znanstveniki s primerno uporabo melatonina obljubljajo podaljšanje dobe zdravega delovanja možganov do 20 let.
