V našem prostoru nimajo posebno dolge tradicije, uporabljali pa so jih Kitajci že 3000 let nazaj in za njimi Egipčani, Grki in Rimljani. Čeprav jih danes takoj povežemo s kulinariko, so jih sprva uporabljali predvsem kot zdravilno rastlino. O njihovi zdravilnosti piše Hipokrat in v rimskih časih so šparglje uporabljali za zdravljenje ledvičnih obolenj. Ženske so jih nosile okoli vratu kot amulet, ki naj bi preprečeval nezaželeno nosečnost, po drugi strani pa je bil špargelj že takrat znan kot afrodiziak in neveste so pred poroko dobile venček iz špargljev.
V Evropo so jih iz Male Azije prinesli Rimljani, ki so jih oboževali tudi kot hrano. Po zatonu rimskega cesarstva se je ta zanimiva rastlina ohranila le na samostanskih in grajskih vrtovih, v srednjem veku pa so jo na krožnikih kot »kraljevsko vrtnino« stregli le plemičem. Na srečo so se začeli pojavljati tudi na vrtovih meščanov in v 18. stoletju se jih je začelo gojiti na večjih površinah po vseh toplejših in zmernih področjih, kjer so se ohranili do danes.
Kaj vsebujejo šparglji
Ker so šparglji cenjeni predvsem zaradi svojega posebnega okusa, se na njihovo zavidljivo sestavo kar malo pozabi. Zaradi nizke vsebnosti ogljikovih hidratov in maščob so primerni tudi v najrazličnejših dietah, še posebej priporočljivi so za ljudi s povišano vrednostjo maščob v krvi in za sladkorne bolnike. So odličen vir mineralov: predvsem fosforja, žvepla, kalcija, magnezija in nekoliko manj železa, bakra, cinka, mangana, fluora in joda. Njihova vsebnost sicer niha in je odvisna od rastišča oziroma gojišča. V špargljih najdemo še C vitamin (predvsem v vršičkih poganjkov), vitamine B skupine in karotenoide. Zadnji se pretvarjajo v vitamin A, mnogi pa delujejo kot močan antioksidant.
Še ena zanimiva sestavina špargljev je asparagin, ki je kriv za rahlo diuretično delovanje, saj pospešuje delovanje ledvic in izločanje urina. Vnos špargljev morajo zato omejiti ljudje z ledvičnimi kamni in povečano vsebnostjo sečne kisline, saj lahko večje količine asparagina izzovejo napad putike.
Rutin (imenovan tudi vitamin P) krepi stene krvnih žil in kapilar, v boju organizma proti raku pa je pomemben glutation. Folna kislina je pomembna predvsem za nosečnice, tu so še arginin, tirozin, valin, purin, izoleucin, koniferin, fenilalanin, vanilin, saponini, čreslovina, citronska, jabolčna in jantarna kislina.
Vrste špargljev
Najpogosteje jih delimo na divje in gojene. Divji šparglji rastejo prosto v naravi, na gozdnih robovih in med grmovjem, pri nas jih najdemo na Primorskem. Njihovi poganjki so mnogo tanjši od gojenih, je pa zato njihova prehrambena vrednost precej večja. Bogatejši so predvsem z minerali in vitamini, saj ponavadi rastejo na rudninsko bogatejših tleh kot tisti, ki jih gojijo.
Gojeni šparglji so lahko beli, zeleni ali celo vijoličasti. Kot trajnica lahko rastejo tudi do 20 let in vsako spomlad poženejo mlade poganjke, ki jih tako dobro poznamo. Marsikdo še pomislil ne bi, da tudi pri nakupu špargljev previdnost ni odveč – niti gojitelji špargljev namreč ne varčujejo z umetnimi gnojili in zaščitnimi sredstvi. Da hitreje in bolj obilno poganjajo, jih močno gnojijo, špargelj pa pozna tudi mnoge bolezni in škodljivce, npr. špargljevo rjo, rjavo beluševo pegavost in pa špargljevo muho, beluševega koreninarja, lisasto beluševko … Rajši se torej odločajmo za šparglje iz ekološke pridelave ali pa za divje nabrane.
Šparglji v kuhinji
Uporabljamo le sveže šparglje – ti so na otip čvrsti in se ob upogibanju zlomijo, ob blagem pritisku pa se na odrezanem koncu pojavi sok.
Najpogosteje šparglje kuhamo, saj šele takrat s termično razgradnjo metilmetionina, asparaginske in še nekaterih drugih kislin, ter z oksidacijsko razgradnjo nenasičenih maščobnih kislin, razvijejo svoj značilen okus. Okvirna količina špargljev, ki jih porabimo na eno osebo, je od 500 do 600 g. Najprej jih operemo in nato olupimo z nožem od vršička navzdol, po potrebi pa odrežemo oleseneli del stebla. Kuhamo jih v podolgovatem loncu približno 20 minut (zelene nekoliko manj časa), če pa s pripravo čakamo, jih zavijemo v mokro cunjo. Tako skuhane lahko uporabimo v najrazličnejših solatah, jih vmešamo v rižoto, juho, ponudimo kot prilogo, ali pa prelijemo s sveže pripravljeno omako in serviramo kot zdravo in okusno jed.
Užitni so seveda tudi surovi. V ta namen jih le operemo, obrežemo olesenele dele, narežemo na koščke in uporabimo kot sestavni del solate.
Šparglji v postelji
Pa ne dobesedno. Namigujemo le na njihov sloves, da delujejo kot močan afrodiziak. Ljudsko izročilo pravi: Kdor poje veliko špargljev, ima veliko ljubimcev. Rimljani so njihov sok vestno mešali v ljubezenske napoje, še bolj pa so se njihove moči zavedali francoski ljubimci. Na večer pred poroko naj bi namreč pojedli tudi po tri obroke špargljev, najverjetneje na skrivaj. A njihovega afrodizičnega delovanja ne potrjujejo nobene znanstvene študije ali kakšna snov, ki bi jo vsebovali. Najverjetneje gre le za zakon podobnosti, ki pravi, da stvar, ki je videti kot neka druga stvar, pomaga oziroma izboljša tisto stvar, ki ji je podobna.
In ker šparglji ne izboljšajo le stvari, ki so jim podobne, temveč tudi odlično čistijo celoten organizem in ga preskrbijo z mnogimi hranilnimi snovmi, si jih privoščimo čim večkrat. Spodaj je nekaj idej kako, da bodo njihove zdravilne učinkovine čim bolj prišle do izraza.
Recepti s šparglji
Preprosta špargljeva solata
- šparglji
- hladno stisnjeno olivno olje
- naravna sol
Šparglje skuhamo v rahlo posoljeni vodi, jih narežemo na koščke in v skledi zmešamo z olivnim oljem. Po želji pa dodamo še peteršilj in/ali kakšno drugo svežo začimbo.
Presna solata s šparglji
- šparglji
- paprika
- čebula
- peteršilj
- hladno stisnjeno olivno olje
- naravna sol
Šparglji bodo veliko boljši, če jih narežete na koščke, zmešate z nekaj hladno stisnjenega olivnega olja in jih pustite stati čez noč, da se zmehčajo. Naslednji dan jih zmešajte s preostalimi sestavinami, narezanimi na koščke in okusna presna solata je gotova!
Presna špargljeva juha
- šop špargljev
- steblo zelene
- polovica manjše čebule
- avokado
- naravna sol
- zelišča po želji
Sestavine zmešajte z dovolj vode v močnem mešalcu, da dobite gosto juho. To le še solite in začinite po okusu.
Dober tek!
