Smrčanje, zelo neprijetna nadloga

»Smej se in s teboj se bo smejal ves svet. Smrči in spal boš sam.« Ta pregovor zagotovo ni od muh. »Nočno žaganje« (svetovni rekorder po glasnosti smrčanja je – baje – neki Šved, ki je smrčal z jakostjo zvoka 95 decibelov?!), tako trdijo statistike, ki lahko postane v družini (največkrat med partnerjema) pravi kamen spotike in prepirljivega razdora, si »privošči« v povprečju 40 odstotkov ljudi. Smrčanje je približno desetkrat pogostejše pri moških in narašča s starostjo (celo 60 odstotkov ljudi smrči po šestdesetem letu starosti). Toliko za uvod, sedaj pa lepo po korakih …

Kaj je smrčanje? Smrčanje je značilen zvočni pojav, ki nastaja v žrelu med spanjem. Je simptom (znak) oviranega dihanja. Nastane zaradi plapolanja mehkega neba. Osnovni vzrok za smrčanje je ožina v žrelu, ki jo povzroča mehko nebo. Pri dihanju nastaja v tej ožini negativni tlak, ki omogoča ritmično gibanje-plapolanje mehkega neba in ovira pretok zraka.

Poglejmo podrobneje, natančneje, kje se skriva vzrok smrčanja. Strokovnjaki iz www.nasa-lekarna.si pravijo takole: »Smrčanje nastaja zaradi plapolanja mehkega neba. To je mogoče tudi videti skozi priprta usta ‘smrčača’, saj jih večina smrči z odprtimi usti. Ni pa povsem jasno, zakaj pride do plapolanja mehkega neba. No, raziskave (tudi študija, ki smo jo opravili v Kliničnem centru) so pokazale, da je vzrok ožina za mehkim nebom, ki jo vedno ustvari mehko nebo samo. Mehko nebo postane ohlapno in s tem daljše, zato jeziček visi daleč za korenom jezika«.

Kdo smrči? Smrčimo lahko prav vsi. Otroci in starejši, ženske ali moški, debeli ali suhi, športniki ali ne-športniki … Obstajajo pa različni dejavniki, ki vplivajo na smrčanje oziroma povečajo ožino v višini mehkega neba. Poglejmo:
– starost, globoko spanje po uživanju pomirjeval ali alkohola pred spanjem (povečana ohlapnost mehkega neba),
– povečani mandlji in žrelnica (pri otrocih),
– spanje na hrbtu (lastna teža mehkega neba),
– ovire v nosu (povečajo negativni tlak v žrelu med vdihom),
– debelost (žrelo je v celoti ozko),
– bolezensko povečanje jezika (pritisk na mehko nebo).

Kakšne so posledice smrčanja? Igor Fajdiga, dr. med, specialist otorinolaringolog, je v reviji Vzajemnost zapisal natančno takole: »V približno 10 odstotkih primerov postane smrčanje tako hudo, da povzroči zastoje dihanja in s tem pravo dušenje med spanjem. To je resen zdravstveni problem, ki sproži nastanek različnih bolezni, predvsem povišanega krvnega pritiska in bolezen srca, poslabšuje pa tudi druga obolenja«. Lahko povemo tudi drgače, npr. takole: Ljudje s prekinitvami dihanja so izpostavljeni večjemu tveganju, da pri njih pride do prezgodnje smrti, srčne ali možganske kapi. Ljudje, ki smrčijo, se pogosto pritožujejo zaradi utrujenosti, glavobolov in razdražljivosti, poleg tega imajo slabši spomin in se težje zberejo.
So vas ti stavki vendarle prepričali, da poiščete rešitve in »zatrete smrčača v sebi« (ali veste, da se mnogi ljudje sploh ne zavedajo, da smrčijo?).

Nekirurško zdravljenje smrčanja oziroma nekaj preprostih nasvetov, ki nam utegnejo pomagati pri reševanju težav s smrčanjem:
1) Sprememba položaja spanja. Ne spite na hrbtu (37 odstotkov spanja preležimo na hrbtu), obrnimo se raje na bok. Baje je koristen trik teniška žoga, ki je prišita na hrbtni del pižame. Zdravniki opozarjajo: če se bo smrčanje ponavljalo tudi ob spanju na boku, je treba obiskati zdravnika.
2) Če bi shujšali za nekaj kilogramov, se zna zgoditi, da ne boste več smrčali. Treba se je namreč zavedati, da imajo pretežki ljudje odebeljeno vratno tkivo, kar samo po sebi povečuje tveganje za smrčanje.
3) Alkohol, uspavala in pomirjevala so lahko tudi (občasen) vzrok za smrčanje. To pa zato, ker onemogočajo normalno dihanje.

4) Okorelim smrčačem včasih pomaga tudi dvignjen vzglavnik.
5) Ste si že poskusili pomagati z »zobnimi aparati«? Ti pomaknejo spodnjo čeljust in s tem tudi koren jezika ter mehko nebo nekoliko naprej.
6) Na televiziji redno gledamo reklame za nosne obliže (izboljšujejo nosno dihanje).
7) Pri dokaj hudem smrčanju, baje, zelo pomaga aparatura (maska), ki vpihuje zrak v nos. Seveda s takšno napravo na obrazu ni udobno spati, zato je med smrčači dokaj nepriljubljena.
8) Če imate zamašen nos, pred spanjem inhalirajte. Pari, če je le mogoče, dodajte nekaj kapljic eteričnega olja evkaliptusa ali mete.

Kirurško zdravljenje je najbolj učinkovito pri odpravi smrčanja. Operacije niso zahtevne, trajajo le nekaj deset minut, pacient je iz bolnišnice izpuščen še isti dan, okreva pa v enem tednu. Poznamo tri različne kirurške posege:
1) Pri posegu, ki ga imenujemo uvulopalatoplastika, zdravniki preoblikujejo in skrajšajo mehko nebo tako, da odpravijo ožino v žrelu. S tem se odstrani vzrok za smrčanje in ovira pri dihanju. Poseg nikakor ne prizadene osrednjega dela mehkega neba, kjer naraščajo za delovanje mehkega neba pomembne mišice, ki omogočajo zaporo prehoda proti nosu pri pitju, govorjenju in potapljanju!

2) Druga možnost kirurškega zdravljenja so tako imenovane somnoplastike ali posegi, ki mehko nebo le zatrdijo. S tem se prepreči plapolanje mehkega neba in nastanek zvoka smrčanja, oviranega dihanja in motenega spanja pa poseg ne izboljša. Mehko nebo je mogoče zatrditi z visoko temperaturo (koblacija, radiofrekvenca), kemično (injiciranje kemikalij v mehko nebo) ali mehanično (vstavljanje teflonskih vložkov). Opozarjamo: ti posegi torej utišajo smrčanje, dihanje pa se lahko celo poslabša zaradi zatezanja brazgotin v mehkem nebu.
3) Kadar pa je vzrok smrčanja (bolezensko) povečan jezik, so pa na voljo kirurški posegi, ki pomaknejo jezik naprej. To se lahko naredi s pomikom spodnje in zgornje čeljusti, ali z »nekakšnim zategovanjem« mišic, s katerimi je jezik povezan. Opozoriti velja, da je ta operacija, torej pod točko tri, dokaj zahtevna, pred samim kirurškim posegom pa so potrebne tudi natančne preiskave.